Kaku, eden najbolj znanih sodobnih znanstvenikov, se je rodil leta 1947 v kalifornijskem mestu San Jose v družini japonskih priseljencev, diplomiral iz fizike na Harvardu kot najboljši študent v generaciji in doktoriral na univerzi California v Berkeleyju. Med kolegi je postal znan predvsem po svojem delu na področju teorije strun, širša javnost pa pa pozna predvsem kot avtorja številnih poljudnoznanstvenih knjig, kot sta poleg omenjene tudi uspešnici Hiperprostor in Fizika nemogočega; pogosto gostuje v televizijskih in radijskih oddajah, kjer potrpežljivo odgovarja na vprašanja radovednežev o tem, kako bosta znanost in tehnologija v prihodnjih desetletjih spremenili naš vsakdan in kakšne bodo posledice tega razvoja na ravni posameznika in družbe.
Zelo neposreden bo denimo učinek tehnološkega razvoja na gospodarstvo. "Tehnologija nenehno vpliva na ekonomijo in jo spreminja, trenutno pa smo na točki tranzicije iz blagovnega kapitalizma v intelektualni kapitalizem, v katerem so bistveni znanost, programska oprema, umetniško ustvarjanje, na primer filmi in literatura. Države, ki temeljijo na blagovnem gospodarstvu, kot so recimo poljedelski proizvodi, bodo kmalu spoznale, da obseg njihove ekonomije upada. Podobno velja tudi za tradicionalno industrijo - celo v primeru, da lahko neko blago množično proizvajamo, se mu bo cena zniževala. Pri umskem delu pa tovrstne množične produkcije ni in je ne more biti."
Kaj to pomeni za trg dela? "V tem procesu bosta dva velika poraženca," meni Kaku. "Prvi bodo tako imenovani modri ovratniki, katerih delo je razmeroma preprosto in se večinoma ponavlja, saj jih bo mogoče brez večjih težav nadomestiti s stroji. Poklici, ki nimajo repetitivnega značaja, kot so na primer vrtnar, policist ali zdravstveni delavec, pa bodo preživeli, saj jih ni mogoče zlahka nadomestiti z delom robotov. V kategoriji belih ovratnikov bodo ogroženi poklici borznih posrednikov, agentov in računovodij, saj lahko večino njihovega dela prav dobro opravijo stroji; zato se bodo morali tako ali drugače prilagoditi in svojemu delu dodati nove vsebine." Na boljšem pa bodo tisti, katerih poklici zahtevajo domišljijo, kreativnost, talent, analitično razmišljanje, vodstvene sposobnosti - skratka vsi tisti, ki imajo lastnosti, kakršnih stroji ne morejo ponuditi, še pojasnjuje.
Tem razmeram se bodo morala prilagoditi tudi podjetja. "Gibalo napredka je znanost," je jasen Kaku. "Vsa naša blaginja izvira iz znanosti. Podjetja in države, ki bodo hoteli cveteti, bodo morali vlagati v izobraževanje in znanost, raziskave in razvoj." Vrednost posameznikovega znanja bo temu ustrezno narasla. "V tem trenutku je na internetu, ki je že postal glavni posrednik podatkov, preveč šuma; na spletu lahko vsak govori, kar hoče. Toda v prihodnosti bo prava vrednost v znanju, ne v šumu - verjeli bomo le tistim spletnim stranem, ki bodo ponujale najboljše informacije iz preverjenih virov."
