Upravni odbor združenja pozdravlja upoštevanje njihovih pripomb na posamezne člene delovne različice predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu, kar po njihovem kaže na posluh s strani delovne skupine za upravljanje državnega premoženja strokovnim argumentom drugih deležnikov.
Zadnja različica zakonskega predloga po navedbah združenja določa prenos naložb države v imetništvo holdinga, nekatera nova načela upravljanja, sistem ocenjevanja tveganj, konflikt interesov, protikorupcijsko klavzulo in prepoved pravnih poslov.
Pomemben popravek je po navedbah združenja nadzornikov zagotovo izločitev člena, ki je med drugimi dejavnostmi holdinga institucionaliziral t.i. slabo banko in ohranitev Kapitalske družbe kot samostojne družbe in Modre zavarovalnice kot njene hčerinske družbe.
Nekatere rešitve so zanje pravilne
Z vidika korporativnega upravljanja je dobrodošla rešitev, da so družba in njeni člani uprave in nadzornega sveta zavezani k spoštovanju kodeksa upravljanja javnih družb, kar predstavlja visok standard korporativnega upravljanja, navajajo v združenju.
Prav tako kot pravilno ocenjujejo odločitev, da člani uprave holdinga niso člani nadzornih svetov družb, ki jih upravljajo niti drugih konkurenčnih družb. Njihovi prejemki pa niso obravnavani po zakonu o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah, ki omejuje pristojnosti nadzornega sveta pri motiviranju uprav in vpliva na oblikovanje nabora kandidatov.
Opozarjajo na nekaj pomanjkljivosti
Ob splošni podpori pa v združenju opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti zakona, med drugim menijo, da predvideno imenovanje članov nadzornega sveta holdinga - DZ na predlog vlade imenuje štiri člane, prav toliko na predlog poslanskih skupin, enega pa na predlog komisije DZ za nadzor javnih financ - ne omogoča depolitzacije sestave nadzornega sveta.
Prav tako na predlog OECD dodana postavka, da član nadzornega sveta ne sme biti funkcionar v izvršni veji oblasti, politizacije funkcije po navedbah združenja ne odpravlja, saj zajema le funkcionarje po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.
"Zato bi bilo primerno, da se določi razmerje v prid več kandidatom (tretjina) članov nadzornega sveta holdinga, ki bi jih predlagali drugi deležniki in ne poslanske skupine ali vlada," poudarjajo, pri čemer pa dodajajo, da seveda ostaja odprto vprašanje, kdo bi to lahko bil.
Po mnenju združenja je pomanjkljivo tudi določilo, ki ne opredeljuje jasno nadaljnjega postopka odločanja izbora primernih kandidatov in nosilce odločanja, saj je akreditacijska komisija zgolj posvetovalno telo. Prav tako ni določena transparentnost postopka. Nenavadna je tudi rešitev v zvezi s prenehanjem mandata članom nadzornega sveta holdinga, opozarjajo v združenju.
Kot še poudarjajo v združenju, bo oceno celotnega koncepta korporativnega upravljanja s kapitalskimi naložbami mogoče narediti šele po sprejemu vseh aktov upravljanja, ki bodo predstavili vsebino upravljanja oz. na kakšen način bo država omogočala njegovo izvajanje v praksi.
Čeprav kodeks upravljanja in smernice upravljanja naložb sprejema DZ na predlog vlade, pa je treba o njihovi vsebini omogočiti javno obravnavo med vsemi zainteresiranimi deležniki s področja stroke. Samo na tak način bo sistem upravljanja v največji možni meri strokovno podprt, kar bo pripomoglo k širšemu konsenzu pri njegovem izvajanju v praksi, poudarjajo v združenju nadzornikov.
