Nekaj tednov pred tem je nekdo prek portala E-uprave Janši in njegovi ženi Urški zagrozil, da bo njuno hišo napadel z bombo in oba ubil. Naj se torej oba pazita, kod hodita, je še dodal. Policija je zgodbo raziskala in ugotovila, da ni šlo za resno grožnjo predsedniku vlade in njegovi ženi, ampak za svojevrstno obliko maščevanja sosedu. Izkazalo naj bi se, da je omenjeno grožnjo bog ve zakaj napisal in podpisal sosed domnevnega storilca. Podobnih zgodb je v policijskih arhivih najbrž še veliko.
Odreti in nagačiti
Devetega julija letos je tednik Reporter, znan po tem, da se je vedno na veliko razpisal o grožnjah Janezu Janši in o domnevnem neukrepanju pristojnih, zlasti policije in tožilstva, objavil pismo Pavla Ferluge iz Komna. V njem Ferluga piše, da apologeti titoizma vsem drugim očitajo, da so revanšisti. Pomladna opcija da bi zato morala ta revanšizem potrditi. Ferluga vladi med drugim predlaga, naj zato ponovno odpre že preizkušena taborišča in v njih likvidira vse člane zveze borcev in člane njihovih okuženih družin. In naprej: "Türka bi bilo treba osvoboditi kože, saj se bo gotovo dobil mesarski mojster, ki bo to opravil strokovno, da se bo dalo kožo nagačiti za zgodovinsko varstvo kulturne dediščine na gradu Strmol. Kučana bi lahko vozili v kletki po Ljubljani, da ga vsi vidijo, preden bi izginil neznano kam."
Policija doslej v zvezi s temi "predlogi" ni prejela nobene prijave. Se bo pa posvetovala s pristojnim državnim tožilcem, ali gre za zadevo, o kateri se mora sprožiti uradna preiskava. Kazenski zakonik za tovrstno kaznivo dejanje grožnje predvideva denarno kazen in do enega leta zapora. Policija mora vse tovrstne prijave preveriti, ali predstavljajo realno grožnjo, in to tudi počne. V letošnjem letu so tako prejeli 24 pisem politikom, v katerih so jim v 17 grozili s smrtjo. Tovrstne grožnje, največ po spletu, niso nič nenavadnega tudi za državni zbor, vendar jih tam ne obešajo na veliki zvon, ampak jih zgolj prijavijo policiji. Obešanje na veliki javni zvon ima namreč lahko tudi neprijetne posledice, da k podobnim dejanjem spodbudi imitatorje.
Tarče resnih groženj so predvsem kriminalisti
Profesor na fakulteti za varnostne vede Peter Umek s "predlogi" Pavla Ferluge ni seznanjen in jih zato ne more komentirati. Glede groženj politikom, kot je bila omenjena Janši, pa meni, da jih je težko jemati, kot da mu nekdo resno streže po življenju. Gre bolj za trenutni izraz nezadovoljstva, še zlasti ker svetovni splet nezadovoljnežem nudi udobno in neodgovorno skrivanje za psevdonimi. Če bi bile grožnje resne, bi bile sporočene na povsem drugačen način, predvsem pa ne javno. Navadno take grožnje dobivajo kriminalisti, ki se lotijo občutljivih preiskav.
Na policiji pravijo, da prejemniki tovrstnih groženj pogosto ne prijavijo. Bodisi zato, ker nočejo sebe in bližnjih javno izpostavljati, bodisi iz strahu pred posledicami. Mnogi pa tovrstne grožnje kratko malo ne jemljejo resno. Navadno takšna pogojno grozilna javna sporočila pošiljajo ljudje, ki za uresničitev nimajo sredstev. Gre torej za ljudi, pravi profesor Umek, ki v trenutni jezi izgovorijo ali napišejo vse mogoče. Tudi to, da je treba vse ali tega in tega ubiti. Po drugi strani Janša tudi zaradi svojih izjav in ravnanj predstavlja pogosto tarčo. Je torej nekakšen strelovod. Ni povsem izključeno tudi, da gre v posameznih primerih, ki jih nekateri mediji obešajo na veliki zvon, za svojevrstno reklamiranje posameznega politika. Na to kažejo podatki, kdaj se tovrstne "grožnje" znajdejo v medijih. Največkrat ob volitvah. Tako je denimo veliko prahu dvignila novica, da s smrtjo grozijo Moniki Malešič, ki se trudi postati kandidatka za predsednico države.
