Čeprav je september že zaradi vrnitve poslancev s počitnic in začetka zasedanj parlamenta praviloma mesec povečane aktivnosti strank, se tudi v raziskavi Vox populi ne kaže, da bi ta aktivnost pri ljudeh sprožala opazno več zanimanja za to, kar stranke počnejo. Tako je tudi ta mesec na vprašanje, katero od strank bi volili, če bi bile volitve v nedeljo, 41 odstotkov vprašanih odgovorilo, da nobene oziroma da sploh ne bi šli na volitve. Če to sicer primerjamo z udeležbo na volitvah - decembra je na volišča prišlo 66 odstotkov volilk in volilcev - je to skoraj normalno stanje, po drugi strani pa bi pričakovali, da bi se v anketah opredeljevalo več ljudi, kot bi jih dejansko prišlo na volišča. Povečana aktivnost vlade je pustila sledove ne zgolj pri merjenju mnenj o njeni uspešnosti - tokrat ji je oceno, da deluje neuspešno, prisodilo 72 odstotkov vprašanih, prejšnji mesec pa 78 odstotkov - ampak očitno tudi v razpredelnici popularnosti strank. Na prvo mesto se je znova prebila vladajoča SDS, prej prvi "pozitivci" PS so drugi, medtem ko tretje mesto že nekaj časa zasedajo socialni demokrati, vendar tokrat za PS zaostajajo zgolj za malenkost. Če ob tem vprašanju, koga bi volili, upoštevamo samo opredeljene anketirance, bi SDS dobila en sedež več (27), kot ga ima zdaj, PS 6 mest manj (22), SD 11 več (21), SLS in NSi bi ostali na istem (6 in 4), Virantova DL bi padla z 8 na 4 poslanske sedeže in enako tudi DeSUS s 6 na 4. Razmerja v parlamentu bi se še bolj izenačila: koalicija bi imela 45 sedežev, opozicija pa 43. Dva sedeža pa bi zasedla poslanca italijanske in madžarske manjšine, ki bi tako postala jeziček na tehtnici, kdo bi ostal na oblasti.

Socialnim demokratom se to, da so se znebili milo rečeno neodločnega Boruta Pahorja in se hkrati odločili za vlogo zmerno glasne ter vsaj v reformnih prizadevanjih spravljive opozicije, očitno obrestuje. Na drugi strani se velika pričakovanja volilcev, ki so bila vložena v Jankovića in njegovo PS, da bo v parlamentu in politiki nasploh delovala kot nekaj novega in svežega, niso uresničila. Če torej stranka ne bo kaj bistvenega spremenila svojega ravnanja, jo na prihodnjih volitvah ne čaka nič dobrega. Zlasti liberalno usmerjeni intelektualni del levice tako že razmišlja o tretjem bloku oziroma o tem, da volilcem na prihodnjih volitvah ponudi tretjo izbiro. Kaj naj bi to natančno bilo, še ni jasno, enako tudi dlje od nekakšnega projektnega sodelovanja majhnih zunajparlamentarnih strank še niso prišli.

Tokrat smo v raziskavi merili tudi popularnost ministrov. Če je na eni strani SDS ta hip najbolj popularna stranka, na prvih štirih mestih lestvice ministrov, ki po mnenju ljudi ne delajo dobro, najdemo tri iz te stranke (Gorenak, Vizjak, Turk), četrti je Erjavec. Na lestvici tistih z dobrimi ocenam je prvi Radovan Žerjav (26 odstotkov), sledita mu Janez Šušteršič in Andrej Vizjak (19), četrti je Franc Bogovič (10), peti Senko Pličanič (8 odstotkov). Edini ženski med ministri Ljudmili Novak je Vox populi na lestvici ministrov, ki dobro delajo, namenil 9. mesto. Slabše od nje so ocenjeni samo Erjavec, Černač in Hojs.

Kandidat SD za predsednika države Borut Pahor je pred tednom dni kolege iz stranke neprijetno presenetil z izjavo, da njegova vlada, v nasprotju z zdajšnjo Janševo, ni ugotovila, da so glavni problem milijardne luknje v državnih bankah. Sam se je posul s pepelom, krivdo pa pripisal ministrom, zlasti Mitji Gaspariju. Toda ta bolj desno naravnanim volilcev všečna poteza mu ni prinesla kakšnega bistvena premika v tekmi za predsednika države.

Tako za Danilom Türkom (48 odstotkov) zaostaja za velikih 21 odstotnih točk. Za petami mu je z zaostankom 6 odstotnih točk Milan Zver. Türk se približuje 50 odstotkom in s tem zmagi v prvem krogu, kar pomeni, da bo Pahor obsedel v parlamentu. Tudi če se bo uvrstil v drugi krog, se Pahorju napoveduje poraz. Zanj bi glasovalo 43 odstotkov volilk in volilcev.