Veliko cest – več denarja
Občine dobijo večji del denarja od dohodnine, same pa pobirajo še razne takse, nadomestila in dobivajo denar od evropsko podprtih projektov. Državni denar se občinam ne deli glede na to, koliko zaslužijo občani. Prihaja do »uravnilovk« ali lepše povedano medobčinske solidarnosti, ko glede na zapleteno enačbo država na podlagi raznih dejavnikov (dolžina cest, demografska struktura in podobno) izračuna »razvitost« posamezne občine in glede na to daje manj razvitim več denarja. Da bi pokazali na neskladja med »bogatostjo« občin glede na prihodke občanov in »revnostjo« teh istih občin glede na prihodke v proračun, smo na podlagi podatkov ministrstva za finance o občinskih prihodkih, davčne uprave o pobrani dohodnini in statističnega urada o številu prebivalcev posamezne občine in o plačah, ki jih izplačujejo podjetja v njih, pripravili nekaj tabel, ki kažejo na to, kako bogate so v resnici slovenske občine.
Majhni so bogati?
Za osnovo smo vzeli razporeditev občin glede na prihodke v proračunu na prebivalca. A prav ta razdelitev kaže najbolj izkrivljeno sliko, po drugi strani pa dokazuje, da sistem solidarnosti deluje. Daleč največ prihodkov na prebivalca imajo majhne občine v manj razvitih predelih države. Kostel, Solčava in Hodoš imajo vse manj kot 700 prebivalcev, a od 2350 do skoraj 2600 evrov prihodkov na prebivalca. V tej razpredelnici so visoko tudi Bovec, Kranjska Gora, Podčetrtek, Zreče, Piran in Ptuj. Gre za občine, ki nimajo veliko prebivalcev, a so velike po površini, hkrati pa so to turistično razvite občine, ki imajo možnost dodatnega »zaslužka« s pobiranjem turističnih taks, parkirnin, davka od iger na srečo. Najmanj prihodkov na prebivalca ima občina Log - Dragomer, čeprav gre za relativno majhno občino. Razlog tiči v tem, da je po kriterijih države Log - Dragomer med najbogatejšimi in razvitimi občinami in tako ni upravičena do državnih dodatkov. Zelo nizko na tej razpredelnici so iz podobnih razlogov tudi mestne občine.
»Kranjska Gora ni bogata občina, saj imamo ogromno transfernih prihodkov in s tem tudi odhodkov. Od tu izvira relativno visok proračun na prebivalca. Sam bi prej rekel, da je bogata tista občina, ki ima bogate ljudi. Čeprav po sedanji zakonodaji nerazvite občine dobijo več državnega denarja, bi sam raje videl, da ga dobimo manj in da sodimo v krog visoko razvitih,« je dejal župan Kranjske Gore Jure Žerjav. Vseeno pa ima lahko precej proste roke pri porabi dodatnega denarja iz naslova turističnih taks in davka od iger na srečo.
Kje se največ zasluži?
Bogate občine so torej tiste, kjer se največ zasluži? Tudi ne drži. Najvišje plače izplačujejo podjetja v občini Cerklje na Gorenjskem. Tam je povprečna bruto plača kar 1850 evrov. V Ljubljani je povprečna plača 1740 evrov, na Kostanjevici ali v Osilnici pa manj kot tisoč evrov. A v Cerkljah ne živijo najbogatejši ljudje. Dobre službe so na letališču, ki leži v tej občini, večina največjih zaslužkarjev pa živi v drugih občinah. Kljub temu veljajo Cerklje za eno bolj urejenih in razvitih občin. »Od letališča razen nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča nimamo nič. Kolegi župani mi ob podatku o plačah vedno očitajo, da lahko veliko gradimo in urejamo, ko pa imamo toliko denarja od Krvavca in letališča. Pa sploh ni tako. A vseeno trdim, da smo bogata občina. To pa zato, ker smo zelo skrbno ravnali z nepremičninami, ki smo jih dobro unovčili in dobili denar za naložbe, ki spet prinašajo neki prihodek. Se pravi, bili smo prav po gorenjsko varčni, hkrati pa poskrbeli za to, da nismo zadolženi,« je razložil župan Cerkelj Franc Čebulj.
Še najbolj objektiven kazalnik bogastva občin bi bili torej lahko prihodki občanov. Na davčni upravi imajo podatke o odmerjeni dohodnini po posameznih občinah. Rezultati so zanimivi. Najvišja odmerjena dohodnina na prebivalca je v občini Trzin, sledijo Ljubljana, Log - Dragomer, Škofljica, Vodice, Domžale, Medvode, Dol pri Ljubljani, Novo mesto in Grosuplje. Najmanj dohodnine na prebivalca poberejo v občinah Grad, Rogašovci, Kuzma, Hodoš. Razlike so velikanske. Povprečje je dobrih 700 evrov, v Trzinu je ta številka 1700 evrov, v Hodošu zgolj 220. Ta podatek pritrjuje temu, da je tudi v prihodnje treba ohraniti sistem solidarnosti oziroma državne pomoči manj razvitim občinam. Po drugi strani pa bi prav te občine, ki so praviloma tudi najmanjše, z združevanjem močno skrčile stroške, same poskrbele za solidarnostno porazdelitev prihodkov in razbremenile državni in občinski proračun.
»Pri nas živijo občani z najvišjimi plačami, a od tega občina nima ničesar. Sodimo v področje, ki ga je država določila za bolj razvitega in nismo upravičeni do nobenih dodatkov. Tudi na razpisih smo bili iz istega razloga neuspešni. Naši občani imajo visok osebni standard in pričakujejo tudi družbenega, občinskega. Pa je to nemogoče,« je razložil župan najbogatejše in hkrati najrevnejše (po prihodkih na prebivalca) slovenske občine Log - Dragomer Mladen Sumina, ki je velik zagovornik spremembe zakona o financiranju občin. »Občine bi morale participirati pri pobrani dohodnini, a seveda ohraniti neki delež solidarnosti. Po zdajšnjem sistemu pa velja čista uravnilovka,« je še dodal Sumina.
Da to drži, je potrdil glavni finančnik mestne občine Kranj Mirko Tavčar: »Prav vsi občinski prihodki imajo nekakšen solidarnostni efekt, tako da je vpliv občine na prihodkovno stran proračuna majhen. Vplivamo lahko na občinske takse, evropska sredstva, državne razpise. Splača se vlagati v poslovne cone. Občina od tega res nima nič prihodkov, a ima manj socialnih problemov. Dobro je tudi, če imajo občani visoke plače in te vlagajo v gradnjo nepremičnin, zaradi česar se spet lahko poveča občinski davčni prihodek.«
Naša analiza je torej pokazala na to, da so razlike med slovenskimi občinami po razvitosti, prihodkih občanov, prihodkih v proračun, državni pomoči in podobnem zelo velike. Župani imajo malo manevrskega prostora pri polnjenju proračuna (veliko več pa pri praznjenju). Za dobro se izkaže vlaganje v turizem, pomagajo prihodki od iger na srečo, lasten občinski prihodek je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Edini zares dober prihodek za naložbe je sofinanciranje iz evropskih skladov. Dobra naložba županov je torej priprava dobrih projektov, ki prinesejo več evropskega denarja.
