Glavna sprememba s pokojninsko reformo, ki jo predlaga vlada, je podaljšanje pokojninske dobe in starosti, potrebne za upokojitev. Za pokojninsko dobo reforma predvideva, da se za ženske z 38 zviša na 40 let, medtem ko pri moških ostane 40 let. Istočasno predvideva, da se potrebna starost, ko se lahko upokoji s polno pokojninsko dobo, pri ženskah in moških z zdajšnjih 58 let zviša na 60 let. Ob minimalni pokojninski dobi, 15 let, pa bo po predlogu reforme upokojitev mogoča pri 65 letih.

Neposredna primerjava slovenske pokojninske reforme z reformami drugih držav EU vedno ni mogoča, saj imajo države pokojninske zakonodaje urejene zelo različno (ponekod je pomembna pokojninska doba, drugje upokojitvena starost, ponekod oboje), večini pa je, kot je razvidno iz priloge k predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, skupno to, da se pogoji za upokojitev zaostrujejo.

Bolgari se bodo upokojevali pri 65, Čehi pa pri 62 letih

V Bolgariji je bila pokojninska reforma sprejeta leta 2011, prve spremembe pa naj bi prinesla leta 2021, vendar je parlament kmalu sprejel znatno pospešitev ključnih delov reforme. Ti predvidevajo postopno podaljševanje upokojitvene starosti (ob polni pokojninski dobi) obeh spolov za štiri mesece na leto od 1. januarja letos naprej, in sicer do dosežene starosti 65 let za moške in 63 let za ženske.

Češka je pokojninsko zakonodajo spreminjala v letih 2010 in 2011. Po reformi iz leta 2011 se zahtevana zavarovalna doba od leta 2019 s 25 podaljšuje na 35 let. Po letu 2020 se bo zvišala tudi upokojitvena starost, in sicer z 62 let za moške in 60 let za ženske na 65 let za oba spola.

Z reformo, izvedeno lani, je Španija pokojninsko dobo zvišala s 35 na 37 let, prav tako je zvišala upokojitveno starost s 65 na 67 let, vendar je pri tem za povišanje upokojitvene starosti predvideno prehodno obdobje od leta 2013 do 2027. Zvišala se je tudi starost za predčasno upokojitev z 61 na 63 let.

Luksemburg pokojninsko reformo še sprejema, pri tem pa starost s 55 let zvišuje na 60 let, pokojninsko dobo pa z 38 na 40 let.

Grkinje v pokoj pri enaki starosti kot Grki

Grški parlament je pokojninsko reformo sprejel letos, z njo pa upokojitveno starost za ženske s 60 let zvišuje na 65 let (za moške je že zdaj 65 let), najnižja upokojitvena starost pa je določena pri 60 letih. Reforma je hkrati določila, da se bosta vsake tri leta najnižja in zakonsko določena upokojitvena starost prilagajali spremembam pričakovane življenjske dobe.

V Nemčiji, kjer se lahko zdaj oba spola upokojita s 65 leti starosti, je bila leta 2007 meja za upokojitev dvignjena na 67 let, uveljavila pa naj bi se do leta 2029.

Starost za upokojitev je leta 2009 zvišala tudi Madžarska, in sicer z 62 na 65 let v prehodnem obdobju od 2014 do 2022. Tudi reforma, ki jo je lani sprejela Litva, upokojitveno starost z zdajšnjih 62 let in šest mesecev za moške in 60 let za ženske zvišuje na 65 let za oba spola do leta 2026.

Spremembe uvaja tudi Velika Britanija. S spremembo zakonodaje je starostno mejo za upokojitev zvišala s 65 na 68 let, prehodno obdobje pa bo trajalo od leta 2020 do 2046.

Avstrija ne predvideva poviševanja upokojitvene starosti

Ena redkih držav, ki do leta 2020 ne predvideva poviševanja upokojitvene starosti, je Avstrija, v kateri pa je starostna upokojitev za moške že zdaj določena pri 65 letih, za ženske pa pri 60 letih, zaostruje pa pravila za predčasno upokojevanje. Podobno je v Belgiji in na Cipru.

Dviga upokojitvene starosti do leta 2020 ne predvideva niti Švedska, kjer pa je sicer že leta 2010 povprečna upokojitvena starost moških ob upokojitvi znašala 64 let in sedem mesecev, žensk pa 64 let. Za primerjavo: v Sloveniji je bila istega leta povprečna upokojitvena starost moških 61 let in deset mesecev, žensk pa 58 let in pet mesecev.