Ko je tem nepovprečnim oznakam primaknjeno dejstvo, da je junak izumitelj dvosmernega električnega toka, idejno pa je teren pripravil še vzniku radia, neonskih luči, daljinskemu upravljalniku ali radarju, je jasno, da je avtor v literarno prešo postavil življenje izumiteljskega velikana Nikola Tesle.
Zgodba enega najbolj prepoznavnih Srbov, deloma norca deloma genija, tragičnega lika, čigar mogočni um so vsi naokrog izkoriščali kot stroj za denar, je zavoljo bizarnega pridiha resda že sama po sebi izvrstna vsebinska vzmetnica za privlačen roman, toda še tako raznobarven plastelin mora v roke dobiti mojster, da ga pregnete v umetnino. Jeanu Echenozu dano materijo uspe povzdigniti v butičen izdelek predvsem z akrobatskim jezikom, ki še tako dolgočasne eksperimente protagonista prestavi v okvire mikavnega, s skrbnim filtriranjem odvečnih vsebinskih primesi ter hudomušnim in ciničnim pripovedovalčevim komentiranjem dogajanja, ki ob še tako neprijaznih razmerah za osrednjega junaka nikdar ne zaide v pretirano senzibilnost. Res pa je, da ima pripovedovalec večino niti v svojih rokah, s čimer avtor ne tvega, da bi znanstvenemu virtuozu na jezik položil kakšen stavek, ki bi nemara omajal njegov intelektualno-ludistični sloves.
Knjiga bi sicer znala razočarati čistokrvne naravoslovce, saj se odreka zapletenim enačbam, znanstvene razlage premika na populističen nivo, izumiteljstvo prejšnjih stoletij pa na določenih odsekih prikazuje kot neke vrste farso, vendar v tej lahkotnejši maniri genialni pobliski idejnega velemojstra zagotovo dosegajo večji domet bralstva kot po podatkovno brezhibnih učbenikih.