Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Sašo Polanec meni, da je napoved Umarja že tradicionalno konservativna, a korektna. "Smo že krepko v tretjem četrtletju, zato je več ali manj vse znano," je dejal Polanec, ki do konca leta dopušča možnost nadaljnjega poslabšanja razmer, a je prepričan, da zunanji dejavniki niso tako zelo slabi. Kljub temu se bo treba po boljših časih ozreti precej dlje v prihodnost. Negativni trendi v gospodarstvu se bodo namreč nadaljevali tudi naslednje leto, za katero napoveduje Umar 1,4-odstotno znižanje BDP. Posledično bo težje poiskati ali obdržati službo, kar bo zvišalo stopnjo registrirane brezposelnosti na 13,1 odstotka. To bo pripeljalo do nižje potrošnje gospodinjstev, ob dodatnem varčevanju države pa tudi do 3,7 odstotka nižje domače potrošnje v letu 2013.

Za kar dve odsotni točki bolj intenzivno naj bi se letos skrčila domača potrošnja. Investicije v osnovna sredstva se bodo ob tem znižale za devet odstotkov in bodo manjše že četrto leto zapored. Državna potrošnja bo ob nadaljnjem zategovanju pasu nižja za 3,5 odstotka, za nameček pa bo prvič od začetka krize nižji tudi obseg trošenja zasebnega sektorja, in to kar za tri odstotke. "Domača potrošnja bo imela vse pomembnejši učinek na BDP," je ocenil Polanec, ki meni, da bo ta vsaj na začetku negativen. Država namerava namreč zvišati davek na dodano vrednost (DDV), kar bo znižalo življenjski standard Slovencev in gospodinjstva odvrnilo od trošenja. Vendar pa je DDV edini davek, ki ga je z vidika konkurenčnosti smiselno dvigniti. "Verjamem, da pelje do izhoda iz krize samo rast produktivnosti. To je edina pot k povečanju učinkovitosti gospodarstva in vnovičnega dviga blaginje prebivalstva," je pojasnil Polanec.

Slaba gospodarska klima pomeni, da bo v Sloveniji hkrati vztrajala tudi visoka stopnja registrirane brezposelnosti, ki bo ob koncu leta 11,8-odstotna. Kot že rečeno, napoveduje Umar za prihodnje leto še za 2,3-odstotne točke višjo brezposelnost, "ki se bo zaradi javnofinančnih omejitev prvič zmanjšala tudi v sektorju država". Ob tem pa je mogoče pričakovati nadaljnje padanje bruto plač, tako v tem kot tudi v prihodnjem letu. Razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je v obdobju od leta 2008 do konca 2011 realno zmanjšal že za 2,4 odstotka.

In še za konec izvoz, ki predstavlja skoraj 70 odstotkov BDP Slovenije in je bil v preteklosti vselej svetla točka gospodarskih napovedi. Toda kriza v Evropi je spremenila tudi to. Če je bil izvoz nekoč bergla, na katero se je v trenutku nuje oprlo naše gospodarstvo, zdaj daje iz dneva v dan manj trdnosti našemu gospodarstvu. Po napovedih Umarja se bo izvoz letos povečal le za 0,1 odstotka. Odvisnost od trgovinskih partneric v območju evra in EU istočasno pomeni, da bo okrevanje izvoza dolgotrajnejši proces, kot bi si marsikdo želel, prihodnje leto je tako mogoče pričakovati "le" 1,9-odstotno rast.