Hrvaški mediji so danes poročali o četrtkovih izjavah predsednika OZP Jožefa Horvata, ki je po seji odbora dejal, da bodo postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe sprožili potem, ko bo spor o LB urejen v skladu s sprejetimi mednarodnimi pogodbami.

Povzeli so tudi izjave zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je ob prihodu na sejo OZP dejal, da zaenkrat ne more biti zadovoljen s potekom pogovorov med Arharjem in Rogićem, ker je pričakoval, da bosta "hitreje našla kakšno skupno rešitev".

Hrvaška pripravljena reševati odprto vprašanje, ne da bi ga povezovali z ratifikacijo pristopne pogodbe

Na njune izjave se je odzvalo hrvaško zunanje ministrstvo, ki je sporočilo, da so hrvaška stališča nespremenjena ter da ratifikacije nikakor ni možno povezovati z reševanjem spora o LB. Kot so poudarili, so pripravljeni reševati odprto vprašanje, ne da bi ga povezovali z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe.

Med drugim so ocenili, da sklep OZP "oporeka slovenskemu pogajalcu", ker odločitve ni možno sprejemati, preden finančna strokovnjaka ne seznanita obeh strani s svojim predlogom. "Finančna strokovnjaka sta imenovana, da bi našla, ne da ne bi našla rešitve," so sporočili s sedeža hrvaške diplomacije.

Bili so presenečeni tudi zaradi Erjavčeve izjave, da Banka za mednarodne povezave (BIS) iz Basla še vedno ponuja svoje posredniške usluge v pogajanjih o LB. Pri tem so ponovili stališče, da so iz banke leta 2010 sporočili, da niso pristojni za omenjeni spor.

Volk: Ratifikacija pristopne pogodbe teoretično možna do konca leta

Medtem je slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk danes v Gospiću izrazil pričakovanje, da je ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe v državnem zboru teoretično možna do konca leta, so potrdili za STA na slovenskem veleposlaništvu. Volk je ob tem poudaril, da je ratifikacija odvisna o rešitvi spora glede LB.

"Vsem nam je veliko do tega, da čim prej pride do srečnega konca grde zgodbe o LB, ki se vleče že 20 let," je dejal Volk za hrvaško tiskovno agencijo Hina, potem ko je sodeloval pri odprtju novega obrata kamniškega podjetja Calcit v Gospiću.

Kot je pojasnil, naj bi Arhar in Rogić dosegla dogovor glede rešitve vprašanja pooblastil hrvaške vlade Privredni banki Zagreb in Zagrebški banki v postopkih, ki se vodijo na hrvaških sodiščih proti LB in NLB, ne pa ponuditi rešitev celotnega spora o LB. Spomnil je, da sta finančna strokovnjaka dobila mandat Ljubljane in Zagreba, da bi čim prej uredili omenjeno vprašanje.

"Rešitev je v tem, da bi pooblastila ali suspendirali ali zamrznili ali odpovedali ali na kateri koli drug način umaknili"

"Slovenija nima nič proti, da so banke sprožile postopke proti LB, vendar pa so pri tem ključni problem pooblastila hrvaške vlade," je opozoril Volk. "Mi ne tožimo nikogar, Hrvaška pa toži nas preko omenjenih pooblastil in zato gre za meddržavni problem. Rešitev je v tem, da bi pooblastila ali suspendirali ali zamrznili ali odpovedali ali na kateri koli drug način umaknili," je dejal Volk.

Na novinarsko vprašanje, ali to pomeni, da Slovenija pogojuje ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z umikom spornih pooblastil, pa je Volk odgovoril, da je za slovensko stran pomemben predvsem odgovor na vprašanje, ali se bosta pogajali ali spor urejali na sodišču.