Informacijo smo zato preverili na Mestni občini Ljubljana, kjer so zatrdili, da so tehnične specifikacije mostu usklajene z evropskimi in slovenskimi normativi, vključno z ograjo, ki so jo preverili že pred montažo. Na ljubljanski upravni enoti, kjer so izdali uporabno dovoljenje, so zapisali, da so ob tehničnem pregledu mosta tako pristojni soglasodajalci kot tudi izvedenci posameznih strok ugotovili, da je bil objekt zgrajen v skladu z vsemi predpisi, "odgovorni projektanti pa s svojim podpisom in osebnim žigom jamčijo za tehnično oziroma statično pravilno rešitev posameznih detajlov objekta, v konkretnem primeru torej mostne ograje".
Predpostavljajo, da hujših trkov ne bo
Da ograja služi bolj estetskim kot varnostnim standardom, so nam kasneje potrdili skoraj vsi sogovorniki. Dr. Peter Lipar s Prometnotehničnega inštituta sicer poudarja, da so predpisi za ograje zelo strogi in da nobena ni zgolj dekorativna. Za vsako je po njegovih besedah treba predvideti, kakšne pritiske mora prenesti in pod kakšnim kotom ter kakšen upogib je mogoč, vse te podatke pa upoštevati pri konstrukciji. To je res v primeru jeklenih varnostnih ograj, vendar pa takšnih v urbanih območjih skorajda ni, pa pravijo ostali sogovorniki. Tam je izbira ograje bolj prepuščena projektantom oziroma investitorjem kot pa predpisom. Na zavodu za gradbeništvo pojasnjujejo, da kategorij za ograje v urbanih mestnih območjih z omejitvami hitrosti preprosto ni. Po besedah sogovornikov investitor jeklene odbojne ograje predvidi samo na mestih, kjer je možnost hujše nesreče velika. Ste mislili, da je betonska ograja na Tromostovju varna? Ni. Vprašanje je, ali bi ustavila vozilo, ki bi trčilo vanjo s 50 kilometri na uro. "Če bi ograja kazila videz mesta, se raje omeji promet," smo še izvedeli.
Tudi pešec lahko spleza čez ograjo in pade v reko
Robnik je tisti, ki naj bi preprečil, da vozilo zgrmi v reko, pojasnjuje dekan ljubljanske fakultete za arhitekturo mag. Peter Gabrijelčič. "Če bi bil to most nad obvoznico, bi seveda zahteval drugačno ograjo, ki bi bila skonstruirana tako, da prenese večjo silo in večje omejitve. Pri mestnih mostovih pa je tako, da je ograja bolj namenjena pešcem kot vozilom." Gre za racionalizacijo stroškov, saj konec koncev "tudi pešec lahko spleza čez ograjo in pade v reko, pa zato ne gradimo trimetrskih ograj". "Vseh dogodkov in nesreč pač ne moremo preprečiti," še dodaja Gabrijelčič, "zato včasih tudi kakšen avto pade v reko."
