Enaindvajsetletni Brazilec vsaj na starem kontinentu ni tako prepoznaven kot leto dni mlajši Neymar, a to še ne pomeni, da ni tako dober. Oscar pač ni gost raznih popularnih glasbenikov, v prostem času ne poje in ne pleše, ampak zgolj igra nogomet. In to kako! Da je morebiten dvom o njegovem nakupu neupravičen, je nakazal v sredo, ko je prvič začel v prvi postavi Chelseaja in bil na tekmi lige prvakov proti Juventusu najboljši na igrišču. Dosegel je dva gola in natančno izpolnil vse taktične zamisli trenerja Roberta di Mattea.

Oscar je svetu pokazal eno od svojih specialnosti - strel z razdalje. Dvakrat je na ta način premagal vratarja Juventusa Pierlugija Buffona. Enkrat z nekaj sreče, ker se je žoga odbila od Leonarda Bonuccija, drugič je dosegel velemojstrski zadetek s strelom med vratnico in prečko. Oba gola sta prerez Oscarjevih strelov v dresih Internacionala iz Brazilije, v katerih je blestel pred prihodom v Anglijo. Velikokrat namreč poskuša s streli z razdalje, včasih mu pomaga sreča, ki ni le to, ampak tudi posledica odločnosti in moči strela, zaradi česar žoga večkrat konča v golu. Drugič so njegovi zadetki plod tehnično popolnega strela. Tako je dosegal gole v Braziliji in jih bo očitno tudi v Evropi. Zadetki pa niso edina karta, na katero stavi.

Potem ko je prevzel modro številko enajst, ki jo je do odhoda na Kitajsko nosil Didier Drogba, se ga je oprijela priponka, da je zamenjava za robustnega napadalca iz Slonokoščene obale. A nogometašema je skupna zgolj številka. Oscar namreč ni klasični napadalec. Nogometaš otroškega obraza je na videz krhke postave, ima tanke noge, a v njih se kopiči zaklad. Precej bolj kot na Drogbaja po načinu igre spominja na rojaka Kakaja. Ima odličen občutek za prostor in podaje. Ravno v pravem trenutku zna napadalca poslati v ogenj, pri čemer z nogo po žogi udari prefinjeno in natančno. Bolj kot številka enajst mu pristoji kultna desetica. V brazilski reprezentanci jo že nosi. Dobil jo je po tem, ko so poškodbe obiskale prav tako mladega in obetavnega Gansa. Oscar je priložnost izkoristil. Če bo nadaljeval v takšnem slogu, ni daleč čas, ko bodo nogometni navdušenci med klasične brazilske desetice, ki so zaznamovale zgodovino, uvrstili tudi njega. V zadnjih sezonah v brazilski reprezentanci tovrstnih nogometašev ni bilo tako veliko kot v minulih letih, Oscar pa je eden glavnih upov, ki bi lahko prevzeli to vlogo. Z Neymarjem, ki je na isti dan Braziliji s strelom iz enajstmetrovke v zadnji minuti tekme zagotovil zmago z 2:1 na prijateljski tekmi z Argentino (igralci iz evropskih klubov niso nastopili), bi lahko čez dve leti na domačem svetovnem prvenstvu tvorila udarni duet. To sta ob asistenci drugih brazilskih draguljev nakazala že na letošnjih olimpijskih igrah. Oscar je v državi svojega novega kluba igral imenitno, kar pa ni bilo dovolj za prvo olimpijsko zlato, kajti v finalu so bili od Brazilije boljši Mehičani. Tako se mu je izmuznil pomemben naslov.

Prav lovorike so tisto, kar manjka v karieri nogometaša, rojenega v mestu Americana v provinci Sao Paulo. A pred seboj ima še ves čas tega sveta. Pri Chelseaju upajo, da jih bo v modrem dresu kmalu začel osvajati. Prvo že decembra na svetovnem klubskem prvenstvu, kjer bo glavni tekmec aktualnega evropskega prvaka Corinthians, veliki mestni tekmec Oscarjevega nekdanjega kluba Sao Paula, iz katerega je leta 2010 v Internacional prestopil za šest milijonov evrov.