Medtem ko je Türk na za javnost sicer zaprtem pogovoru poti iz krize iskal z vrsto znanih ekonomistov različnih nazorov (Velimirjem Boletom, Jožetom P. Damijanom, Mitjo Gasparijem, Aleksandrom Kešeljevićem, Mojmirjem Mrakom, Janezom Prašnikarjem, Ivanom Ribnikarjem in Marjanom Senjurjem), je SDS na javno tribuno poleg Zvera povabila profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti in nekdanjega finančnega ter gospodarskega ministra v Ropovi in Pahorjevi vladi Mateja Lahovnika. Razpravo je vodil pravnik in dekan Fakultete za državne in evropske študije Matej Avbelj.
Ekonomisti so bili po srečanju s Türkom skopi s pojasnili o vsebini skoraj triurnega pogovora. Je pa Jože P. Damijan za Dnevnik povedal, da se je predsednik želel seznaniti z različnimi stališči glede nujnih ukrepov za reševanje gospodarske krize in ali glede tega obstaja neki širši konsenz med ekonomisti. "Izkazalo se je, da obstaja precejšnja mera konsenza glede nujnosti izvedbe strukturnih reform in hitrega ukrepanja. Tudi glede sanacije bank, čeprav obstajajo razlike v tehničnih podrobnostih," je pojasnil Damijan.
"To je bil bolj debatni klub"
Iz predsednikovega urada so sporočili, da so udeleženci pogovora opozorili, da javnofinančni položaj Slovenije ni tako slab, kot ga kažejo bonitetne ocene, in da gre pri nižanju teh ocen pogosto tudi za psihološki učinek, zato je pomen čim prejšnjega sprejetja načrtovanih reform še toliko večji. "Sogovorniki so se strinjali z oceno predsednika republike, da je Slovenija v položaju, ko mora priti do učinkovitega dogovora glede reform pokojninskega sistema ter delovnopravne zakonodaje, poudarili pa so tudi nujnost sprememb referendumske ureditve," so še zapisali v uradu.
Tudi Ivan Ribnikar je potrdil, da so se ekonomisti v glavnih točkah med seboj strinjali, ni pa bil njihov namen poglabljanje v tehnične detajle, "to predsednika tudi ne zanima". Kot je namreč izpostavil, je predsedniška funkcija predvsem protokolarna in ne izvršilna, zato je včerajšnje srečanje po njegovem mnenju služilo predvsem predsednikovemu informiranju o tem, kakšna so stališča ekonomistov glede nujnih ukrepov za reševanje iz krize. "To je bil bolj debatni klub," je dejal. "Predpostavljam, da predsednika države iskreno skrbi gospodarska situacija v državi in da želi, tudi s tem pogovorom, tvorno prispevati k pozitivni javni klimi glede nujnosti hitrega ukrepanja. Trenutno vsaka taka gesta šteje. Nas je pa vse presenetila velika javna pozornost temu posvetu," je na vprašanje, kakšne koristi lahko prinese tak pogovor, ocenil Damijan.
Uravnoteženje, sanacija, reforme
Na javni tribuni v organizaciji SDS pa je Matej Lahovnik poudaril, da je za izhod iz krize treba najprej uravnotežiti javne finance z "elementarno gospodinjsko logiko, da lahko potrošimo samo toliko, kolikor ustvarimo". Naslednji potreben ukrep je sanacija bank, ob njem pa morajo potekati tudi strukturne reforme, ki vključujejo institucionalne reforme, tudi reformo sodstva. Brez učinkovitega delovanja formalnih institucij - pravosodnega sistema, regulatorjev, uradov za varstvo konkurence, uradov za preprečevanje pranja denarja - pa tudi neformalnih institucij namreč Slovenija po njegovem mnenju ne bo mogla izplavati iz krize.
Lahovnikovemu mnenju se je pridružil Milan Zver, ki je med drugim poudaril, da je "kriza priložnost, da Slovenija modernizira tiste gospodarske in finančne podsisteme, ki jih še ni". Kot korak v skladu z reformo gospodarstva vidi tudi predlagano vladno reformo trga dela. Dejal pa je še, da bodo potrebne tudi institucionalne spremembe na ravni EU, s katerimi bo odpravljen demokratični deficit, ki ga je zdaj mogoče zaslediti v Bruslju.
