Trinajst tekem so odtlej odigrali ljubljanski hokejisti. Imajo enajst porazov. Večinoma z visoko razliko v zadetkih. Edini zmagi sta bili doseženi proti amaterskim študentom iz Amerike in Medveščaku v posebnih okoliščinah na krhkem in luknjičastem ledu v Pulju, ko je bilo veliko odvisno od sreče in številnih naključij. Prepoznavne igre Olimpija za zdaj nima. Še več, tudi bistvenega napredka ni. Igralec več na ledu sploh ni prednost, ker plošček ne kroži dovolj hitro, zato tudi priložnosti za zadetek ni. Vidi se, da moštvo ni povezano. Hokejisti ne dihajo drug za drugega, sicer se ne bi že ves čas ponavljale identične napake. Ker se hokejska igra začne v obrambi, pri Olimpiji pa je ta največji problem, ker bi večina igrala kar po svojih pravilih, bo do boljših rezultatov očitno preteklo še precej časa. Preigravati na treh, štirih metrih od vrat je tako, kot bi streljal lastnemu vratarju, zato je še toliko bolj nerazumljivo, da predvsem tuje okrepitve svojo nalogo vzamejo na tako neodgovoren način.
Primerjave z lansko šampionsko zasedbo v Tivoliju ne more biti. Tujska legija je manj kakovostna in karakterno drugačna od predhodne. Pri Olimpiji velja pregovor "kolikor denarja, toliko muzike", saj podoba na igrišču sovpada z nizkocenovnim paketom igralcev, od katerih mladina zasluži podobno plačo kot povprečen študent za tekočim trakom. Vsekakor bi lahko pisarna kluba po zadnji sezoni ubrala drugačno, a cenovno še vedno dovolj ugodno taktiko, kot da je v Ljubljano zvabila deseterico tujcev, od katerih je vsaj polovica sumljivega slovesa.
Ker so razpadle Jesenice, se je Olimpiji odprla možnost, da bi začela gradnjo vseslovenskega kluba, a si je kriva sama, ker v slačilnico ni želela spustiti jeseniškega duha. Namesto da bi v Tivoliju nastopali Pretnar, Kuralt, Berčič..., se je prostor prej našel za tiste, ki so že ali pa bodo čez mesec dni še morali zapustiti Ljubljano. Če nekateri po štirih krogih v EBEL ne dohajajo ritma, med drugim tudi zato, ker so poleti bojkotirali fitnes in raje ležali po plažah, je jasno, da direktor kluba Matjaž Sekelj ne bo imel mirne jeseni. Če ne bo ukrepal pravočasno, bo v Ljubljani pusta in dolgočasna zima.