Odvračanje pozornosti
Vpijanje informacij, ki si jih nato tudi zapomnimo, je najboljše brez glasbe, pišejo v raziskavi, ki so jo leta 2010 objavili v zborniku o kognitivni psihologiji. Prostovoljci, ki so to skušali storiti z glasbo, so si namreč slabše zapomnili podatke kot tisti, ki so informacije dobivali v tišini. Britanski raziskovalec Nick Perham, ki je študijo vodil, meni, da lahko poslušanje glasbe izboljša razpoloženje posameznika in poveča motivacijo, a povečini le preden začnemo delati, saj sicer odvrača našo pozornost od naloge.
Kirurgu glasba pomaga pri učinkovitosti ...
To razkritje je ključno pri razumevanju še enega drugega stanja, v katerem lahko glasba izboljša posameznikovo delovanje – in sicer v primeru strokovnjaka, ki se mora sprostiti pri nalogi, ki jo je do takrat že večkrat opravil. Tukaj študija izpostavlja na primer kirurge, ki med operacijo poslušajo glasbo in so pri svojem delu z njeno pomočjo le še bolj učinkoviti.
... vozniku pa zniža odzivni čas
A čeprav glasba pomaga pri sprostitvi in tudi osredotočanju na nalogo, pa lahko prepevanje ob njej predstavlja veliko distrakcijo. Tako imajo vozniki, ki med vožnjo prepevajo ob glasbi, ki jo poslušajo, slabši odzivni čas na dogajanje v okolici, kar je lahko smrtonosno tako zanje kot za druge udeležence v prometu.
Tišina je zlato?
Sicer pa ima poslušanje glasbe v določenih okoliščinah in pri nekaterih opravilih le pozitiven učinek. Klasična ali instrumentalna glasba povišata umsko delo bolj kot glasba z besedilom. Z glasbo lahko prav tako naredimo nekatera opravila bolj zanimiva (pomislite le na pospravljanje perila ali dokumentov), tekači, ki med tekom poslušajo glasbo, so povečini hitrejši.
Zagotovo pa pri opravilih, pri katerih se učimo in si podatke skušamo zapomniti, velja le to: molk (tišina) je zlato.
