Številna posojila propadlim gradbincem in holdingom so namreč iz bilanc bank v večinski tuji lasti preprosto izginila. V pretežni meri so končala kar na matičnih bankah, sestrskih družbah in na posebej za to ustanovljenih podjetjih, kažejo naše analize. Koliko slabih terjatev so se na tak način rešile slovenske banke v večinski tuji lasti, ostaja nepojasnjeno. To namreč ostaja ena izmed najbolj skrbno varovanih bančnih skrivnosti, po neuradnih ocenah pa zneski presegajo celo milijardo evrov.
Bilance pred rdečimi številkami reševali v Hypu, Unicreditu...
Pol milijarde evrov slabih terjatev sta se namreč "rešili" zgolj Hypo banka in njen Hypo Leasing, ki sta konec lanskega leta velik del slabih terjatev prenesli na neznani družbi TCV in TCK, nato pa ti družbi prodali avstrijski Hypo Alpe-Adria-Leasing Holding in Hypo Alpe-Adria Bank International. Čeprav je šlo za terjatve vprašljive vrednosti, sta avstrijski lastnici za njih odšteli polno nominalno vrednost in tako svoji slovenski hčeri rešili pred več sto milijonov evrov visoko izgubo. Poleg tega je slovenska Hypo banka že konec leta 2010 na posebej za to ustanovljeno celovško družbo Ananke prenesla tudi večji paket delnic Merkurja, s tem pa ji v bilancah ni bilo potrebno prikazati za okoli 25 milijonov evrov izgube, povezane s financiranjem propadlega menedžerskega prevzema Merkurja.
Primer Hypa pa še zdaleč ni osamljen. Več nasedlih naložb, posojil ter slabih terjatev je namreč na povezane družbe prenesla tudi Unicredit banka. Ta je namreč na družbo Uctam, ki je v lasti avstrijske družbe Unicredit Turn-Around Management, prenesla nekaj več kot odstotek delnic NLB, ki jih je pred tem zasegla propadli Potezi Naložbe. S tem manevrom je Unicredit banka dobila poplačanih za skoraj 25 milijonov evrov posojil Potezi Naložbam, sočasno pa se je rešila tudi okoli 17-milijonske izgube, ki bi jo utrpela pri prevrednotenju delnic NLB. Unicredit naj bi na eno od sestrskih družb že prenesla tudi posojila, ki jih je pred leti odobrila Intereuropi in s katerimi je ta nato financirala gradnjo moskovskega logističnega centra Čehov. Nekatera posojila nepremičninskim družbam naj bi v zadnjih letih na matično banko in sestrske družbe prenesla tudi Raiffeisen banka, Bawag banka pa je na svojo lastnico prenesla za kar okoli 80 milijonov evrov nezavarovanih posojil Istrabenzu.
Izmuznili so se radarjem Banke Slovenije
"Iz poročil, ki jih imamo na voljo, ni razvidno, da bi v preteklih letih prihajalo do večjih prenosov posojil iz bančnih bilanc na bilance matične banke oziroma sestrskih družb. Če pa je prihajalo, so bili to manjši prenosi, ki iz poročil neposredno niso bili razvidni," pojasnjujejo v Banki Slovenije pod vodstvom Marka Kranjca, kjer so edini večji prenos slabih terjatev opazili konec lanskega leta. Kako so se njihovem radarju izognili številni zgoraj opisani prenosi slabih terjatev, ni znano. Po pojasnilih bančnega poznavalca, ki je želel ostati neimenovan, pa to niti ni bilo tako težko.
V večini primerov namreč ni šlo za neposredne prenose terjatev, temveč so banke v večinski tuji lasti ubrale nekoliko bolj elegantno pot. Ko so se iztekla kratkoročna posojila problematičnim strankam, so namreč namesto njih v financiranje preprosto vskočile matične banke, s čimer se je tudi avtomatično izboljšala finančna slika slovenskih bank v večinski tuji lasti. Toda kljub temu so številne banke v večinski tuji lasti v zadnjih letih potrebovale dokapitalizacije. V večini primerov so v javnosti dokapitalizacije pojasnjevale z željo po širitvi poslovanja, čeprav je iz njihovih bilanc jasno razvidno, da se obseg njihovih posojil nebančnim strankam krči že najmanj tri leta.
Kljub slabši zavarovanosti jih rešuje "optimizem"
Da razmere v bankah v večinski tuji lasti niso veliko boljše kot v domačih bankah, je razbrati tudi iz pojasnil Banke Slovenije. Ta je namreč že pred tremi leti opazila, da imajo banke v večinski tuji lasti nižjo pokritost slabih posojil z oslabitvami kot banke v večinski domači lasti. "V skupini bank v večinski tuji lasti je pokritost terjatev z oslabitvami podpovprečna tudi v dejavnostih, v katerih so te banke bolj izpostavljene v primerjavi z drugimi skupinami bank. To potrjuje, da so banke v večinski tuji lasti na splošno manj konservativne pri oceni kakovosti komitentov," so tedaj še opozorili v Banki Slovenije.
Razlog, da banke v večinski tuji lasti veliko bolj optimistično ocenjujejo tveganja pri komitentih, pa se skriva v ugotovitvah regulatorja iz leta 2007, ki jih je navedla Banka Slovenije: "Medtem ko je skupina velikih domačih bank razmeroma konservativna pri odobravanju nezavarovanih novih posojil, sta skupini majhnih bank in bank v večinski tuji lasti lani (2006, op. p.) odobrili več kot štiri petine nezavarovanih novih posojil." Ob prenosih slabih terjatev na povezane družbe so ravno (pre)optimistična ocenjevanja tveganj eden glavnih razlogov, da so banke v večinski tuji lasti v zadnjih štirih letih oblikovale bistveno manj oslabitev in rezervacij kot njihove konkurentke.
