Predlog je zdaj v rokah ustavne komisije, ki ji predseduje prav Virant, zato je pričakovati, da se bo komisija v kratkem sestala in odločila, ali postopek spreminjanja tega člena začeti ali predlog zavreči. Po Virantovih napovedih se bo komisija sestala v začetku oktobra, ko bodo verjetno oblikovali skupino ustavnih strokovnjakov za preučitev predloga sprememb referendumskega člena ustave.

Zadnjo besedo pri tej odločitvi pa ima državni zbor, kajti sklep ustavne komisije o začetku postopka mora na njegovem zasedanju dobiti dvotretjinsko večino. Virant računa, da bi se lahko to zgodilo že na oktobrskem rednem zasedanju parlamenta. Decembra pa bi spremenjeni člen, ki bistveno omejuje razpisovanje referendumov in zaostruje pogoje za veljavnost referendumske odločitve, dokončno potrdili. V povezavi s tem so se že pojavila ugibanja, ali se Virantu tako mudi zaradi tega, da bi s skoraj povsem novim 90. členom ustave zlahka preprečili referendum o pokojninski reformi. Toda kakšne velike nevarnosti, da bi zaradi te reforme znova odšli na volišča, ni. Vsaj za zdaj glede zastavljene reforme ni videti kakšnih velikih nesoglasij med parlamentarnimi strankami ali nasprotovanja pri sindikatih, ki bi se lahko zlilo v zahtevo po referendumu. Poleg tega naj bi po novem iz ustave črtali možnost, da referendum lahko zahteva že 30 poslancev ali državni svet, zbrati 40.000 overjenih podpisov pa bi bil celo za dobro organizirane sindikate tokrat (pre)velik zalogaj.

Virantov načrt se lahko zalomi v državnem zboru, kjer prepričati dve tretjini poslancev ni lahka naloga. Zadnji primer, ko kljub pozitivnemu sklepu ustavne komisije - tudi tam je za potrditev začetka postopka potrebna dvotretjinska večina članov - te večine v državnem zboru ni bilo, je predlog, da se v ustavo zapiše zlato fiskalno pravilo. Za to, da se postopek za zlato pravilo začne, je sicer glasovalo več kot 70 poslancev, zdaj pa je končna odločitev na čakanju na boljše politične čase. Na morebitne nove fige v žepu strank kaže tudi dejstvo, da je predlog za referendumsko spremembo podpisalo samo 50 poslancev. Vsi iz SD, Virantove državljanske liste, DeSUS in SLS, oba poslanca manjšin in samostojni poslanec Ivan Vogrin, iz največje koalicijske stranke pa samo 20. Virant odsotnost podpisov šestih poslancev SDS pojasnjuje s tehničnimi razlogi. Ob podpisovanju - to je trajalo ves teden - naj jih ne bi bilo v državnem zboru. Ali je res šlo le za tehnične težave ali so bili poslanci SDS nedosegljivi iz drugih razlogov, bomo še videli. Znano je, da je SDS ves čas nasprotovala omejitvi referendumov, pristajala je le na to, da bi enkrat na leto določili dan za referendume. Do preobrata v stranki je prišlo šele, ko je prišla znova na oblast in ji na široko odprta vrata do referendumskih blokad v parlamentu sprejetih zakonov ne ustrezajo.

Pod predlogom za začetek postopka ustavnega omejevanja referendumske inflacije tudi ni podpisov 27 poslancev opozicijske PS in 4 vladne NSi. Prvi pravijo, da se s predlaganimi rešitvami strinjajo, a bi jih podprli, če bi jih uveljavili šele leta 2015. Virant je optimist in je prepričan, da gre le taktiziranje in da bodo poslanci PS, ko bo prišel čas odločitev, glasovali za spremembo. Če se bo to res zgodilo, potem so manjkajoči štirje glasovi NSi nepomembni. NSi za zdaj trguje: niso za to, da se v ustavo zapiše pravilo, da bi referendumska odločitev obveljala le, če bi se referenduma udeležilo najmanj 35 odstotkov volilcev. V zameno za svoj pristanek tudi na to "nedemokratično pravilo" zahtevajo, da se v referendumski zakon zapiše nov prag za zbiranje referendumskih podpisov. Zdaj je dovolj, če nekdo zbere 2500 podpisov, po mnenju NSi pa bi se resnost predlagatelja potrdila, ko bi moral v enem tednu za to, da mu predsednik parlamenta določi čas za zbiranje 40.000 podpisov, v državni zbor prinesti 10.000 v upravnih enotah overjenih podpisov. Večina strank meni, da je to previsoka številka.