Medja naj bi sicer že izbiral ekipo, kot smo izvedeli, pa je Marko Jazbec, ki je bil v upravi NLB zadolžen za poslovanje z velikimi podjetji, že pri izhodnih vratih. Medtem za tretjega slovenskega člana uprave NLB Davida Benedeka še vedno ni jasno, ali se bo moral posloviti po prihodu Medje.
Medja preslab za upravi Mercatorja in Zavarovalnice Triglav
Če Arhar, ki mu je Janševa vlada zaupala že reševanje dolgoletnega spora s Hrvati o nekdanji Ljubljanski banki, v javnosti uživa velik ugled in se je junija letos zavihtel tudi na položaj direktorja Združenja bank Slovenije (ZBS), pa na drugi strani določena vprašanja vzbuja imenovanje Medje. Potem ko je konec marca "zaradi osebnih razlogov" odstopil iz uprave Unicredita, je bil namreč v igri za člana uprave Mercatorja za finance, a je nadzorni svet pod vodstvom Mateja Lahovnika izbral protikandidata. Medja se je pred dnevi prebil tudi v ožji izbor za člana uprave Zavarovalnice Triglav, vendar mu prav tako ni uspelo prepričati nadzornega sveta.
Ob tem omenimo, da do danes ni znan dejanski razlog za nepričakovan umik iz uprave Unicredita. Po nekaterih informacijah pa naj bi bilo to povezano z določenimi nadzorstvenimi postopki, ki naj bi jih zoper Medjo sprožil Arhar. To naj bi se dogajalo letos oziroma po tem, ko naj bi Arhar izvedel, da je Medja pri ključnih možeh Unicredita v Milanu lobiral za položaj predsednika uprave. Navedenega včeraj pri nekdanjem guvernerju Banke Slovenije ni bilo mogoče. preveriti.
Tako ostaja neodgovorjeno tudi vprašanje, ali bo Arhar, če bo imenovan za nadzornika v NLB, odstopil s (plačane) funkcije na ZBS. Na združenju naj bi namreč od ustanovitve naprej veljalo (nepisano) pravilo, da položaj prvega nadzornika zaseda predsednik uprave največje banke v državi (NLB). Tako bi se Medja in Arhar nenadoma znašla v zamenjanih vlogah. Vprašanje je tudi, kako bodo imenovanje Medje in Arharja pospremili v Unicreditu, saj imajo člani uprave bank v pogodbah običajno tudi konkurenčne klavzule, ki veljajo tudi po izteku mandata.
Čeprav je k temu, da še do pred kratkim prva moža Unicredita prevzemata krmilo nekajkrat večje tekmice, prav gotovo pripomoglo dejstvo, da se ime banke le redko pojavlja v propadlih posojilnih zgodbah, pa podroben pregled zadev, v katerih je banka obtičala, kaže ravno nasprotno.
Kot prvi bežali s potapljajočih se bark
V prvi vrsti se je Unicredit opekel z Istrabenzom Igorja Bavčarja, ki ji je bil v začetku leta 2009 dolžan visokih 144 milijonov evrov. Toda ko so med 19 bankami upnicami še potekali pogovori o reševanju Istrabenza in je Arhar razpredal o tem, kako banke ne smejo gledati le na lastne interese in poskušati skupaj rešiti Istrabenzovo barko, je Unicredit kot prva banka zapustila holding in ga z rubežem delnic Petrola, Mercatorja in Save pahnila čez prag insolventnosti. Z manevrom, ki ga je podprl tudi Bavčar, je sicer izdatno zmanjšala izpostavljenost do Istrabenza.
Na podoben način se je Unicredit "rešil" iz Poteze Naložb, katerim je za nakup 4,5-odstotnega deleža NLB posodil 24 milijonov evrov. Tudi v tem primeru je banka odigrala lastno igro, in namesto da bi skupaj z drugimi bankami odobrila reprogram posojil, je Potezi Naložbam zasegla 1,72 odstotka delnic NLB, s tem pa jih pahnila v stečajni postopek. Nekooperativen je bil Unicredit tudi pri reševanju Merkurja, do katerega ima v okviru potrjene prisilne poravnave več kot za sedem milijonov evrov terjatev. Pred dnevi je bil Unicredit tudi edina banka, ki ni konvertirala posojil v lastniški delež Intereurope.
Nepomembno ni niti kreditiranje Gospodarstva rast v lasti mariborske nadškofije, pri čemer ima danes do njega za več kot 12,5 milijona evrov nezavarovanih terjatev. Tu so tudi zgodbe z Mercato, od katere poskuša izterjati okoli 6,5 milijona evrov in ji bo zasegel 19 odstotkov Splošne plovbe, pa tudi Mesna industrija Primorske (MIP), Kraški zidar (projekt Tribuna), Hoteli Bernardin, Alpos in še nekaj drugih. Po grobih izračunih je Unicredit le v ducat največjih zgodbah nasedel z več kot 220 milijoni evrov posojil. Ob tem opozorimo, da ima banka za okoli tri milijarde evrov bilančne vsote, medtem ko je posojil podjetjem za dobrih 1,5 milijarde evrov.
"Skrivali" izgube in pomagali Agrokorju pri naskoku na Mercator
Kljub temu ima Unicredit v svojih bilancah za le 220 milijonov evrov "slabih naložb", od leta 2009 naprej pa je posojila oslabil zgolj za 185 milijonov evrov. Italijanski lastniki so ga sicer lani dokapitalizirali s 50 milijoni evrov. K temu, da slovenski Unicredit kljub nemalo nasedlim zgodbam ni beležil visokih izgub, pa je zagotovo prispevala možnost, ki jo je izkoristil vsaj v primeru Poteze Naložb. Zaseženih delnic NLB, ki so do danes izgubile 75 odstotkov vrednosti, namreč ni slabil, temveč jih je prenesel na temu namenjeno podjetje Uctam. Prek njega bi izvedel tudi odkup Intereuropinega logističnega centra Čehov v Rusiji, če bo do njega prišlo. Koliko "slabih naložb" je Unicredit še prenašal na svojo lizinško družbo, druge entitete znotraj skupine Unicredit ali na matično družbo, pa ni znano.
Spomnimo tudi na pomembno vlogo Unicredita v že večkrat spodleteli prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Do njega je namreč skupina Unicredit močno izpostavljena. Zaradi tega je v Sloveniji vložila veliko naporov, da bi do tega prišlo. Lotila se je tudi nekdanje uprave Mercatorja z zahtevo po reviziji njenega dela. Objavili pa smo tudi dokumente, iz katerih je razvidno, da je Unicredit podatek o svojem komitentu Mercatorju uporabljal za pomoč Agrokorju pri načrtovanem prevzemu.
