S prijaznostjo, ki nič ne stane, lahko le pridobiš

Še bi lahko naštevali ugledne lovorike, minuli teden pa je zagotovo še posebno ogrela srca Blejcev zmaga na Dnevnikovi izvidnici 2012.

Katera pohvala, ki ste jo slišali na račun Bleda, vam je najbolj ostala v spominu?

Prav zadnja, ko smo zmagali v Dnevnikovi izvidnici 2012. Vesel sem, da so Bled kot zmagovalni kraj izbrali popolnoma nevtralni logi - nevpadljivi gostje oziroma običajni dnevni obiskovalci. Fanta, Afričan in Kitajec, ki sta nas ocenjevala, bi kje drugje vzeli morda bolj "pod razno", na Bledu pa se nas večina le zaveda, da pravzaprav nikoli ne veš, s kom imaš opraviti, in da s prijaznostjo, ki nič ne stane, lahko le pridobiš. Zelo sem bil vesel, da so ju tudi na Jesenicah, kamor sta malo skrenila z najlažje poti iz Ljubljane na Bled, prav lepo sprejeli in jima pomagali z nasveti. Še en dokaz, kako odvisni smo drug od drugega!

Katere so po vašem mnenju prednosti Bleda v primerjavi z drugimi bolj turistično obarvanimi kraji?

Največja prednost Bleda pred drugimi turističnimi kraji je naša izredna razpoznavnost, saj je podoba Blejskega jezera z otočkom in gradom prava ikona Slovenije, kot je npr. Eifflov stolp za Francijo ali Big Ben za Anglijo. Prednost pred podobnimi kraji na primer na avstrijskem Koroškem pa je, da si je Bled uspel ustvariti zelo raznoliko strukturo gostov, od mladine z nahrbtniki, ki jo moramo videti kot dobre goste prihodnosti, do petičnežev, in to z vseh vetrov. Bojim pa se, da ukinjanje vse več letalskih povezav z Brnika, deloma pa tudi iz Celovca, manjša našo prednost pri lahki dostopnosti.

Kaj pogrešate na Bledu, česa bi si želeli več?

Pogrešam predvsem večje vklapljanje domačinov v turizem, čeprav jim je na žalost pot dostikrat zaprta, saj so skoraj vse najboljše pozicije ob jezeru v rokah akterjev, ki nimajo sedeža na Bledu.

Bled je imel in mogoče še ima precej težav, ker dolgo ni vlagal v turizem - pred dobrim desetletjem ali dvema je nekoliko zaspal na svojih lovorikah. Na kaj ste ponosni, kaj ste že uspeli premakniti, narediti?

Da se v turizem ni vlagalo, ne drži. Sam izhajam iz delavskega okolja, oče je bil avtomehanik, mama pa kuharica. Ko sta konec petdesetih let, kot je bilo tedaj v navadi, gradila hišo, sta dobila posojilo le pod pogojem, da bosta uredila tudi sobe za turiste. Moja generacija je zrasla s turizmom. Hoteli in igralnica so vlagali v infrastrukturo, kot so smučišče z žičnico na Stražo, teniška igrišča, igrišče za golf, ledena dvorana itd. Po osamosvojitvi se je družbeno premoženje kot povsod drugje sprivatiziralo, Bled so poceni pokupili tisti, ki so imeli pač denar. Ne glede na različne poglede smo jo v primerjavi z drugimi odnesli še kar dobro, a če bi se vsaj desetina izgube, ki so jo naši glavni igralci pridelali pri drugih poslih, vložila v Bled, bi bili morda tudi oni prej na zeleni veji! Kar je bilo, je bilo, za nazaj se ne da nič spremeniti, pa tudi iz izkušenj se večina ni sposobna nič naučiti. V zadnjih letih se je vseeno marsikaj premaknilo. Z evropskimi sredstvi smo obnovili in dogradili veslaške objekte in dobršen del obale, kar se nam je obrestovalo z odlično izpeljanim svetovnim prvenstvom v veslanju. Z Bledom smo "zastrupili" novo generacijo veslačev. Že nekaj let zgledno posluje na novo odprta Vila Prešeren, vsaj mene pa najbolj veseli obnova butičnega hotela Triglav, po letu 1945 prvega zasebnega hotela v lasti domačina. Obnavljali so, vsaj kar je bilo nujno potrebno, tudi druge hotele in Festivalno dvorano. Trenutno poteka obnova šolskega hotela Astoria. Blejski grad je s skoraj četrt milijona obiskovalcev na leto za Postojnsko jamo druga najbolj obiskana točka v Sloveniji, na novo je zadihal Blejski otok, kjer, ko se povzpnete na vrh stopnic, zadiši po sveže pečenih poticah. K ugledu Bleda veliko prispevajo tudi visoka poslovna šola dr. Danice Purg, višja in po novem še visoka šola za gostinstvo in turizem, diagnostični center itd. Ob vsem tem kraj po najboljših močeh deluje kot vsako drugo okolje, kjer ni vseh teh dodatnih dejavnosti. Ponosen sem na naše osnovno zdravstvo, vrtec in šolo, kjer pa nas čaka še precej investicij, ki se jih lotevamo postopoma, a vztrajno. Imamo več kot zgledno komunalno podjetje, po ločevanju odpadkov smo med prvimi v državi itd.

Katere nujne naloge in naložbe, ki so pred vami na področju turizma, bi izpostavili?

Za južno razbremenilno cesto proti Bohinju smo kot občina Bled storili in plačali vse, kar je v naši pristojnosti. Veliko je pripravljenega tudi za severno obvoznico proti Gorjam in Pokljuki. Pospešeno urejujemo vaška jedra, saj je stari Bled v bistvu skupno poimenovanje za pet vasi ob jezeru, zraven pa so v sklopu občine še tri večje vasi z nekaj manjšimi. Utrditi je treba obalo jezera in sprehajalno pot ob njem.

Če bi imeli čarobno palico ali neomejeno vsoto denarja - kaj bi na Bledu naredili, uredili, postavili?

Najprej obe cesti. S preostalim denarjem bi ustanovil fundacijo, ki bi odkupila tiste objekte, za katere lastniki trdijo, da so jim skupaj z osebjem le v breme… Razvijal bi zdravstveni, kongresni in športni ter poročni turizem, s katerim ni težko premostiti mrtve sezone. Odkupil bi tudi bohinjsko železnico, da se ne bi več izgovarjali na njeno nerentabilnost. Na vsak način bi ohranil lesno industrijo, saj je paradoks, da sredi najlepših gozdov in ob vsem znanju domače lesno podjetje životari. Bled potrebuje večjo trgovino, saj se veliki trgovci v Lescah ne morejo zmeniti niti za skupen avtobus, ki bi pobiral predvsem starejše kupce z Bleda in okolice ter jih vozil nakupovat k njim. Nujno potrebujemo tudi dom za ostarele.

Je sodelovanje med hotelirji, občino in gostinci ter tudi turističnimi in drugimi društvi dovolj dobro, nastopate dovolj usklajeno, celovito in v skupnem interesu?

Sodelovanje z velikimi in manjšimi ponudniki v gostinstvu in turizmu, kot tudi med njimi samimi, bi lahko bilo boljše. Lokalna turistična organizacija je med najbolj aktivnimi, na Bledu bo sedež Regionalne turistične organizacije Gorenjske, kar v praksi pomeni, da bo v upravni stavbi Triglavskega narodnega parka ob vhodu na Bled tudi novo turističnoinformacijsko središče vse Gorenjske.

Ali predstavljajo številni, ki so kupili nepremičnino na Bledu in jo uporabljajo zgolj kot vikend, določeno oviro v razvoju turizma na Bledu?

Za zdaj Bledu še uspeva ohranjati ravnotežje med občani, lastniki in koristniki nepremičnin od drugod, gosti in dnevnimi obiskovalci. Bled na primer novembra še ni mesto strahov, kot je pogosto v še bolj poznanih turističnih krajih v tujini. Lastniki, predvsem pa koristniki nepremičnin iz drugih krajev, niso ovira razvoju turizma. Zavedati se pa seveda morajo, da s tem, kar občan plača s položnico občini in občinskim službam, še zdaleč niso pokriti stroški na primer javnega vodovoda, smeti, kanalizacije itd. Razlika gre iz občinskega proračuna, zato menim, da so vse debate glede ukinitve pavšalne turistične takse za kraje, kot je Bled, naravnost arogantne, če že ne žaljive. V povprečju ta taksa stane 110 evrov za stanovanje oziroma hišo na leto. Želim pa si večjega vključevanja tako imenovanih vikendašev v življenje kraja, še posebno zaradi njihovih dostikrat izrednih intelektualnih, profesionalnih in finančnih zmožnosti.

Kakšen bo Bled po vašem mnenju čez deset let?

V deželi, kjer so edina stalnica spremembe, tudi popolnoma nepotrebne, je težko napovedovati prihodnost. Če bosta zgrajeni obe državni obvoznici in če se bodo vodilni ponudniki končno le zavedli, kakšne naravne, kulturne in človeške zmožnosti so jim bile zaupane, bo Bled zadihal in lahko računamo, da bo postal zares mondeno alpsko letovišče, kot je že bil.

Kje ste bili letos na dopustu?

Moja najljubša poletna destinacija je Danska. Letos sem teden dni prebil na otoku Samso; velik je 112 kvadratnih kilometrov, od tega jih je 81 obdelanih, imajo 130-odstotno energetsko neodvisnost, vetrnice v ekološko visokoozaveščeni deželi ptičev očitno ne motijo, preostalo energijo dajo sonce in pokurjena slama žitnih polij. Neverjetno, kako se v tej bogati deželi vse splača, pri nas pa nikomur nič. Hiške kot iz Andersenovih pravljic so lepo obnovljene. Ljudje so prijazni, a ne vsiljivi. Kot romanov dolgih jedilnih listov ne poznajo, po boljših restavracijah zvečer skuhajo po eno predjed in glavno jed, kar stane od 20 do 30 evrov na osebo, da je na mizi domača zelenjava, ribe in meso, ni treba posebej poudarjati…

Pridejo župani pobratenih mest z Bledom kdaj tudi zasebno na obisk na Bled?

Bled ima partnerske stike s kar šestimi občinami v tujini. Na goriškem Krasu v Italiji z občino Doberdob; župan Vizintin na Bledu z družinico preživlja poletni dopust. V Italiji, na Južnem Tirolskem, smo pobrateni z občino Briksen, saj smo več kot osem stoletij spadali pod njihove škofe, na Koroškem smo pobrateni z Vrbo ob Vrbskem jezeru, sodelujemo tudi z Beljakom, na Hrvaškem z Dubrovnikom, v Srbiji smo pobrateni s staro beograjsko občino Vračar. Dogovarjamo se še z veslaško prestolnico Henley-on-Thames v Angliji in z Wangen an der Aare, rojstnim krajem Švicarja Arnolda Riklija, začetnika zdraviliškega turizma na Bledu. Vsakič ko mi kak tuji veleposlanik ponudi pobratenje z občino v njegovi domovini, mi je nerodno in hudo, ko ga moram zavrniti. Bled je seveda lep in gostoljuben, hkrati pa ne preveč velik, zato kaj dosti novih povezav ne načrtujemo. Mislim pa, da bi se lahko vsaka slovenska občina pobratila s kakšno tujo.