Že res, da gre v vseh primerih za ravno prav toplo in torej prijetno vreme v zgodnji jeseni. Le brez skrbi, današnja ohladitev je pač sestavni del jesenske vremenske folklore. Že jutri, na vsak način pa ob koncu tedna, bodo stvari spet na svojem mestu. Narava hitro poskrbi za ravnovesje, človek je pri tem precej manj spreten. Prva septembrska dekada nam je kar godila, nikar ne zanikajte, pa vendarle je prav, da nas narava zbistri in vsaj občasno postavi na trdna tla. Nekateri kljub vsemu, kar se dogaja, še vedno lebdijo v zraku, čakajoč vremenskega Godota. Dobili smo tudi uradno potrditev o drugem najtoplejšem poletju v zadnjem stoletju in pol, odkar imamo za našo deželo bolj zanesljive podatke. Padavin je bilo ponekod na severozahodu okoli ali celo več od dolgoletnega povprečja, a so bile kampanjske, medtem ko v Portorožu poletje še nikoli ni bilo tako suho kot letos. Na včerajšnji dan pred stoletjem so v Slovencu zapisali, da je dan pred tem v Srednji vasi v Bohinju prav lepo snežilo.
Gladka in hrapava toplota
In naprej: "Danes, 11. septembra, je okoli 5. ure začelo po Dolini (Zgornjesavski, op. p.) snežiti. Sneži že ves dopoldan. Ljudje imajo zunaj še oves, otavo in druge poljske pridelke. Bojimo se 8-9 mesecev trajajoče zime. Na Vojskem je včeraj ponoči padlo precej snega in je podnevi tudi snežilo. Žita še niso poželi. Kmetje nimajo še otave in tudi ne stelje za krave. Slaba bo, ker se obeta tako zgodnja zima." Ampak takrat še nismo bili svoji gospodarji, zato pa uradno v vojni. September je poln hladno-toplih presenečenj, ki smo jih sicer lahko deležni tudi ob dotiku poljubnih predmetov. Za občutek topline ali hladu, ki nam ga dajejo različna telesa ob dotiku, je prav tako kot toplotna prevodnost materiala, iz katerega je narejen predmet, odločilen stik med predmetom in našo kožo. In pozor, pri tem nas lahko občutek tudi vara! Toplotna prevodnost kovin pri sobni temperaturi je odlična (med 40 in 400 vatov na kvadratni meter po stopinji Kelvina oz. W/m2K). Nasprotno pa imajo izolatorji zelo majhno toplotno prevodnost, v glavnem pod 1 W/m2K. Znan je primer dveh kosov papirja - gladkega in hrapavega, pri čemer nam zbuja slednji večji občutek topline. Med vlakna kosmatega papirja je ujet zrak, ki je dober izolator, zaradi česar se dejanska toplotna prevodnost takega papirja v primerjavi z gladkim zmanjša.
Pomen predhodne toplote prstov
Ključnega pomena za razlago toplotnih prevar je odgovor na vprašanje, glede na kaj človekov čutni aparat določi občutek hladu ali toplote, ki ga zbudi stik s predmetom. Najverjetneje je to kar temperatura, ki jo ima vrh prsta po stiku, ali še bolj verjetno sprememba temperature, ki jo ima konica prsta pred stikom. Natančneje, ko jo obliva le zrak in pa po stiku. Če je konica prsta toplejša kot pred stikom, nas preveva občutek toplote, obratno pa nas zazebe, če se temperatura zmanjša. Vedno moramo torej primerjati temperaturo, ki jo vzdržuje na naši koži okoliški zrak, in tisto, ki jo ima koža po stiku z drugim predmetom. Ker je zrak plin, je obravnava toplotnih tokov težja kot v primeru trdnih teles, saj z vso svojo močjo nastopi prenos toplote zaradi gibanja snovi (konvekcija) in z njo množica težav. Za našo razlago zadošča ugotovitev, da moramo upoštevati poleg klasične delitve teles oziroma snovi na toplotne prevodnike in izolatorje tudi "prevodnike", mrzle na otip, in "izolatorje", ki so na otip topli. Meja med prvimi in drugimi je v tem primeru precej zabrisana, saj je izredno pomemben tudi stik med našimi prsti in materialom. Mehanizma toplotne prevodnosti trdnih snovi še ne razumemo popolnoma, vse več ugotovitev pa gre v smeri tega, da precejšen delež toplotne prevodnosti povzroči prav gibanje prostih elektronov. Kakor koli že, samo da bo konec tedna spet bolj prijetno, saj se zdi, da je vse pogosteje le vreme tisto, ki je na naši strani…
