Neuresničljivi pogoji
Abanki bi dodatni kapital lahko zagotovili praktično le Zavarovalnica Triglav in Gorenjska banka, medtem ko preostali večji lastniki zaradi lastnih finančnih težav pri dokapitalizaciji niso bili sposobni sodelovati. Gorenjska banka je po neuradnih informacijah sicer vplačala za okoli sedem milijonov evrov delnic, vendar pod pogojem, da bi bile vplačane vse delnice. Podobno so včeraj tudi nadzorniki Triglava dali upravi soglasje za vplačilo do največ 11 milijonov evrov dokapitalizacijskih delnic, vendar bi morala državna podjetja v manj kot 24 urah dobiti vrnjene glasovalne pravice (te jim je zaradi kršitve zakona o prevzemih že pred časom vzela Agencija za trg vrednostnih papirjev), vplačane pa bi morale biti vse nove delnice Abanke. Gre za pogoje, ki v tako kratkem času niso uresničljivi, česar se očitno zavedajo tudi nadzorniki Triglava. Ti so tako na včerajšnji seji sprejeli tudi dodaten sklep, ki bo upravi Triglava pod vodstvom Matjaža Rakovca omogočil, da v novoizdane podrejene dolžniške instrumente Abanke začasno vloži do 25 milijonov evrov. Ta sredstva bi morala Abanka vrniti Triglavu ob uspešno izvedeni naslednji dokapitalizaciji.
Po hitrem postopku nov poskus dokapitalizacije?
Poznavalci razmer ne izključujejo, da bo uprava Abanke zdaj po hitrem postopku dokapitalizacijo ponovila. Pričakovati je, da bodo imeli obstoječi delničarji prednostno pravico le v prvem krogu dokapitalizacije, prav tako pa svojega sodelovanja ne bodo mogli pogojevati z vplačilom vseh delnic, vrnitvijo glasovalnih pravic... Če delničarji tudi v drugem poskusu ne bi vplačali novih delnic, bi to odprlo možnost, da se zunanji investitor za vsega 50 milijonov evrov dokoplje do večinskega deleža Abanke. Toda če bo v drugem poskusu dokapitalizacije prišlo do znižanja cene dokapitalizacijske delnice, bo to negativno vplivalo tudi na načrtovano združitev z Gorenjsko banko. Lastniki Abanke bodo namreč v tem primeru le stežka dosegli za njih bolj ugodno menjalno razmerje, če pa so s svojim (ne)delovanjem jasno pokazali, da Abanka za njih ni vredna niti 50 milijonov evrov.
Kranjec še priliva olje na ogenj
Konec junija je kapitalska ustreznost Abanke znašala 9,8 odstotka, njen količnik temeljnega kapitala pa 7,3 odstotka. Abanka naj bi tako tudi brez dokapitalizacije že praktično izpolnjevala kapitalske zahteve Evropske centralne banke, ne pa tudi novih pričakovanj Banke Slovenije in njenega guvernerja Marka Kranjca. Ta je namreč le kratek čas pred začetkom postopka dokapitalizacije upravi in nadzornemu svetu Abanke poslal pismo, v katerem je izrazil pričakovanja, da bo količnik kapitalske ustreznosti Abanke znašal najmanj 11,4 odstotka, količnik temeljnega kapitala pa 9,1 odstotka.
Zaradi znižanja kapitala je morala Abanka letos že zmanjšati obseg kreditiranja. Samo v prvih šestih mesecih se je tako obseg posojil znižal za kar 200 milijonov evrov, do konca leta pa naj bi se še za dodatnih 50 milijonov evrov, na tri milijarde evrov. Pretežni del znižanja naj bi šel zlasti na račun gospodarstva, medtem ko naj bi se na drugi strani posojila fizičnim osebam še nekoliko povečala. Abanki je letos sicer že uspelo povečati obseg depozitov in posojil gospodinjstvom, medtem ko večina domačih bank na tem področju izgublja boj z bankami v večinski tuji lasti.
