Kot piše v utemeljitvi, je Bert Pribac staroselski Istran, Šavrin. Ko se je zaradi pritiskov takratne službe državne varnosti, naj postane njen sodelavec, leta 1959 izselil iz Slovenije, se je za štiri desetletja povezal s slovensko diasporo. V Avstraliji se je ponovno vpisal na fakulteto, diplomiral iz bibliotekarstva in na svoji poklicni poti dosegel velik uspeh. Med drugim je bil vodja oddelka za medicinsko bibliografijo v narodni knjižnici v Canberri in urednik več tisoč strani obsegajoče bibliografije avstralske medicine in zdravstvenih služb.

Postal je aktiven član slovenske zdomske skupnosti v Avstraliji. Deloval je v društvih, 15 let je vodil slovenski radijski program v Canberri, pisal je za emigrantske časnike in literarne revije ter druge publikacije. Uveljavil se je tudi kot pesnik. Literarna kritika ga je uvrstila med najvidnejše književne ustvarjalce slovenskega izseljenstva. Po vrnitvi v domovino leta 2000 je s prevodi literarnih del v slovenščino in angleščino ter z v avstralskem tisku objavljenimi razpravami o slovenski kulturi in zgodovini postal pomemben posrednik med avstralsko in slovensko kulturo. Izdal je tudi več esejev in razprav o zdomskem življenju in položaju naše avstralske diaspore.

Kot prisilni emigrant, potomec narodno zavedne primorske družine, iskren kristjan, mož razmišljujočega duha in globoke predanosti slovenstvu, je Bert Pribac v Avstraliji opazoval slovensko politično razklanost in njene posledice. To ga je vodilo k iskanju poti do nacionalne sprave, do sprave s preteklostjo, ki bi Slovencem bolj na široko odprla vrata v ustvarjalno prihodnost. Svoja spoznanja je strnil v razpravah in knjigi ter jih ponudil v premislek vsem Slovencem. Predpogoji za spravo so, kot pravi Pribac, poznavanje in priznavanje objektivnih zgodovinskih dejstev v njihovi celoti ter obžalovanje grehov na obeh straneh.

Tudi v času osamosvajanja se je Bert Pribac izkazal kot zaveden Slovenec. Pri avstralskih oblasteh si je močno prizadeval za priznanje Slovenije. Po vrnitvi v rodno Istro je ostal aktiven v kulturnem in družbenem življenju Slovenije. Dejaven je tudi kot slovenski Istran in zvest zagovornik istrske kulturne avtohtonosti in veljave. Angažiral se je tudi ob vprašanju razmejitve Piranskega zaliva, ko je objavil razpravo o etničnih značilnostih istrskega prostora in njegove zgodovine, ki jo je obogatil s številnimi pričevanji, še piše v utemeljitvi.