Zmanjšanje vrednosti je posledica nižjih tečajev naložb in negativnih učinkov pri prodaji nekaterih naložb, pojasnjuje vodstvo sklada v poročilu za leto 2011, ki pa bo očitno ostalo brez soglasja vlade. Tej je predlog, da ne poda soglasja k letnemu poročilu sklada, v imenu pristojnega ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača spisal kar državni sekretar na ministrstvu Igor Šalamun, ki je v omenjenem letu sedel v nadzornem odboru sklada.

Zahtevana donosnost sklada znaša 4,29 odstotka, a ta je po letu 2008 za sklad očitno nedosegljiva. Lani je bila donosnost sklada po letu 2008, ko se je portfelj zmanjšal za okoli 12 odstotkov, znova negativna, in sicer se je portfelj skrčil za 2,2 odstotka. A nedoseganje donosnosti očitno ni edina težava sklada. Šalamun pojasnjuje, da so bila pri pregledu poslovanja sklada v letu 2011 ugotovljena odstopanja, ki se nanašajo na organizacijsko obliko sklada, transferje Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO), prikaze v bilanci stanja in izvajanje naložbene politike. Glavni financer sklada je družba Gen Energija, ki je lastnica slovenske polovice NEK in je v letih od ustanovitve sklada temu namenila več kot 136 milijonov evrov, lani 8,86 milijona oziroma tri evre ne megavatno uro električne energije. Prispevek, ki naj bi zadoščal za zbiranje potrebnih sredstev, je bil izračunan že leta 2004, računsko sodišče pa je nato v reviziji sklada za obdobje od leta 2006 do 2009 izračunalo, da bi morali v sklad na leto povprečno vplačati 29,95 milijona evrov oziroma 10,93 evra na megavatno uro. Na neustrezno višino prispevka za razgradnjo NEK je junija letos opozorilo tudi ministrstvo za finance, ni pa to pojasnilo, kolikšen naj bi bil prispevek, ki bi ga lahko zahtevali od Gen Energije.

Finančno ministrstvo je poleg tega opozorilo še na neurejen status sklada. Ta ima poseben status, ki sodi neposredno pod nadzor državnega zbora, prvenstveno pa je njegova naloga zbiranje sredstev in višanje njihove vrednosti. A sklad je v minulih letih dobil še vrsto nalog, tako med drugim zagotavlja tudi sredstva za plače zaposlenih v ARAO in nadomestila okoliškim občinam. Sklad je od leta 2004 do konca lanskega leta petim občinam - Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki in Kozje - skupno namenil nekaj manj kot 18 milijonov evrov, ARAO pa je sklad od leta 1998 do lani za financiranje njenih dejavnosti skupaj namenil več kot 22 milijonov evrov. Na morebitne težave z zagotavljanjem potrebnih sredstev za prvotni namen sklada, to je razgradnjo NEK in gradnjo odlagališča, je opozoril tudi revizor letnega poročila sklada iz družbe KPMG in poudaril, da vplačani prispevki Gen Energije niso zadostni, da bi zagotovili potrebna sredstva za razgradnjo radioaktivnih odpadkov po trenutno veljavnem programu."