Vlada škotske nacionalne stranke (SNP), ki bo jeseni leta 2014 razpisala referendum o neodvisnosti, trdi, da ima odličen gospodarski načrt za neodvisno Škotsko. Britanski finančni minister George Osbourne je v govoru na "škotski večerji" s člani CBI (Združenje britanske industrije, ki je vodilna otoška organizacija delodajalcev, prek katere je povezano več kot četrt milijona podjetij) trdil ravno nasprotno. Škotska nacionalistična vlada ni premislila o gospodarskih in finančnih posledicah škotske neodvisnosti. Škotske družine in podjetja bodo - tako Osbourne - v neodvisni Škotski plačevali višje obresti. Škote je strašil tudi z morebitno pridružitvijo evru.

Največja odločitev po več kot treh stoletjih

Predvsem pa jim je položil na dušo, da bo odločitev za ali proti neodvisnosti njihova največja odločitev po več kot treh stoletjih oziroma največja po odločitvi njihovega plemstva, da zaradi škotskih gospodarskih težav leta 1707 sklene politično unijo z Anglijo. "Tristo let sodelovanja pomeni, da so gospodarski interesi Škotske in preostalega dela Britanije neločljivo povezani," je dejal Osbourne.

Škotom je dejal, da britanska podjetja zaposlujejo vsakega petega Škota, da preostali deli Britanije veliko vlagajo na Škotskem in da Škotska vsako leto v druge dele Britanije izvozi za 45 milijard funtov blaga in storitev, kar je več kot dvakrat toliko, kot izvozi v preostali del sveta, in štirideset odstotkov vse škotske proizvodnje in storitev. Škotska - po Osbournu - hodi po svetu višja in glasnejša, ker je del Velike Britanije. V zadnjih dveh letih naj bi zahvaljujoč britanski ekonomski politiki na Škotskem ustvarili 85.000 novih delovnih mest v zasebnem gospodarstvu.

Škotska vlada odgovarja, da ne potrebuje lekcij torijskega finančnega ministra, ki vodi "katastrofalno ekonomsko politiko, s katero ogroža delovna mesta in vlaganja po vsej Veliki Britaniji". Strah pred evrom preganja s svojo "železno trdno odločitvijo", da bo neodvisna Škotska ohranila funt.

Ključna podpora neodvisnosti

Osbourne je s svojimi lekcijami razdražil enega izmed najbolj vplivnih škotskih poslovnežev in verjetno najbogatejšega Škota Jima McColla, ki je predsednik uprave družbe Clyde Blowers. Prvič je javno izrazil podporo škotski neodvisnosti. Dejal je, da prizadevanje škotske vlade, da bi škotsko gospodarstvo dosegalo rast, ovirajo njene pomanjkljive pristojnosti v ekonomski politiki. Škotska po njegovem potrebuje popoln nadzor nad svojim gospodarstvom, ki ga lahko prinese samo neodvisnost.

Škotski prvi minister Alex Salmond je navdušen nad podporo McColla, precej manj pa nad nevtralnostjo Paula Walsha, prvega moža družbe Diageo, ki proizvaja enega izmed najbolj priljubljenih škotskih viskijev Johnnie Walker in vrsto drugih škotskih viskijev. Walsh je na vprašanje, ali bi neodvisnost vplivala na vlaganja njegove družbe, odgovoril: "Nam je čisto vseeno. Škotski viski je preživel že veliko stoletij in je doživel vse vrste političnih sprememb. Nič nam ne more do živega. Na naše poslovne odločitve ne vpliva politika. Dobre odnose imamo s škotskim in britanskim parlamentom."

Škotski viski je nad politiko, radi ga nagibajo škotski, britanski in mnogi drugi poslanci. Očitno je tudi nad krizo zadnjih let, saj je družba Diageo pravkar objavila trinajstodstotno povečanje letnega čistega dobička, na 1,94 milijarde funtov. Povišal se je predvsem zaradi povečanega izvoza škotskega viskija v Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko.