Samo eno vprašanje je bilo: "Jih je pokazala?" Tako mlada, nedolžna, pa se že gola slika - take so bile ocene o gimnazijki, Kranjčanki. Golo oprsje je seveda pokazala njena dvojnica, Marina pa je večkrat tudi v javnosti opisala, kako je preživela snemanje: bolj ali manj s posebno guvernanto, po posebnem režimu, brez filmskih zabav in vsega, kar naj bi film nosil s seboj.

Da o škandaloznem režiserju Boštjanu Hladniku ne pišemo! Njegov Ples v dežju je bil razglašen za najboljši slovenski film, sam pa se je po koncu ustvarjanja svojega res pomembnega filmskega opusa rad vračal v - Kranj. V njem je v mestnem središču po denacionalizacijskih postopkih dobil kup nepremičnin, do svoje smrti pa je najraje hodil jest v kitajsko restavracijo v Zgornjih Bitnjah. In filmska Marjetica, Marina Urbanc? Še danes je Kranjčanka, malce se je celo poskusila v lokalni politiki, drugače pa živi bolj ali manj odmaknjeno življenje v svojem mestu, ki je bolj kot ne pozabilo tako nanjo kot na režiserja, ki je zaznamoval slovenski film. In vendarle je minilo samo 40 let od tistega poletja, ko je Marina kot Marjetica šokirala - ljudje so dobesedno drli na kranjsko premiero. Ne pozabimo: v gimnaziji so ji filmsko vlogo odsvetovali, kajti Kranj se je vedno znal pokazati tudi kot zatohla provinca, kjer izstopati ni pametno, kaj šele (navidezno) se kazati…

Do smrti Boštjan Hladnik v svojem Kranju ni doživel časti, a režiser Mitja Okorn je znova dokazal, da je gorenjska prestolnica okolje, kjer nastajajo veliki filmski talenti. Njegov oče, popularni Pavle ali Pajc po domače, je dajal vedno tudi boemski vtis, se ukvarjal z glasbo - Mitja pa je z neverjetnim filmskim uspehom na Poljskem dokazal in pokazal tisti talent, ki ga doma očitno ni mogel. Pavel Okorn je sicer brez upa zmage kandidiral celo na županskih volitvah z idejo, da bi središče Kranja pokrili, vedno pa je s svojim početjem razburjal okolico. Mitja Okorn je danes up evropskega filma, v Kranju pa je očitno še dovolj časa za kako priznanje. Po Hladniku vsekakor nov režiserski talent iz gorenjske prestolnice!

A letos poleti mu je del slave "vzel" še en Kranjčan. Oče vrti lajno in se ukvarja s kulturo vse življenje, rojenice in sojenice pa so mu morda film položile v zibelko, ko pa je dedek že pred desetletji imel kino. In tako je Aljaž Tepina zaman trkal na vrata domače igralske akademije, odšel v London in od tam v - Hollywood! Postal je igralec v zadnjem delu slovitega filma o Batmanu, kar je za gorenjskega fanta resnično senzacionalno: "Zame je bil to velik izziv in v tujini bom še poskušal. Batman je veliko priporočilo in pri vsem skupaj je vedno treba imeti srečo, a treba se je tudi potruditi. Iz Kranja v Hollywood - zakaj pa ne!" je optimističen mladenič, ki mu gorenjska zatohla provincialnost ni delala težav.

Če smo začeli s filmsko Marjetico iz leta 1972, ne smemo pozabiti na Nino Rakovec. Vnukinja nedavno umrlega nesmrtnega Poldeta Bibiča je opozorila nase v filmu Izlet in na odrskih deskah. Njen oče Bojan je bil včasih kantavtor, tako Nina kot Aljaž pa prihajata iz istega predmestja, Stražišča pod Šmarjetno goro. In še to: Aljaž Tepina in Mitja Okorn sta bila v srednji šoli sošolca, danes sta uspešna mlada umetnika.

Kranj je na Marino Urbanc bolj ali manj pozabil, rojaka Boštjana Hladnika prezrl, Prešernovo mesto je že zdavnaj izgubilo svoj filmski festival (športni in gorski filmi), tudi sicer vedno bolj zaostaja v razvoju - in zato se zdi, da sivino province kot sončni žarki razbijajo ljudje, ki z razkošjem talenta in odločnostjo ambicije odhajajo v svet in uspevajo.