Slovenija je sicer razvrščena v zlato sredino, vendar ekologinja dr. Marinka Vovk, ki je med drugim sodelovala pri nastajanju prvega centra ponovne uporabe odpadkov pri nas, opozarja, da merila evropske komisije ne odražajo realnega stanja. Po njenih besedah manjka predvsem vrednotenje uporabe odpadkov kot vira oziroma surovin. "Države na vrhu lestvice imajo že vrsto let urejeno termično izrabo odpadkov in tiste odpadke, ki jih ni mogoče snovno reciklirati, ne odlagajo kot pri nas, temveč izkoristijo njihovo energijo," pojasnjuje in pri tem opozarja, da Slovenija kar 65 odstotkov komunalnih odpadkov odloži na odlagališča. Na vrh preglednice so se uvrstile Avstrija, Nizozemska, Danska, Nemčija, Švedska in Belgija, ki so vzpostavile obsežne sisteme zbiranja odpadkov in na odlagališča odložijo manj kot pet odstotkov svojih odpadkov. Razlog za to tiči v dobro razvitih sistemih recikliranja in zadostnih zmogljivostih obdelave ter učinkoviti obdelavi biološko razgradljivih odpadkov. Iz istih razlogov so na dnu lestvice končali Ciper, Romunija, Litva, Malta in Bolgarija, najslabše pa se je odrezala Grčija.

Med področji, na katerih ima Slovenija še veliko rezerve in bi se jih morala lotiti bolj zavzeto, dr. Vovkova izpostavlja neobstoječe politike preprečevanja nastajanja odpadkov, pomanjkanje spodbud za preusmeritev odpadkov stran od odlagališč in nezadostno infrastrukturo za ravnanje z odpadki. Ob tem opozarja, da so evropska kohezijska sredstva še vedno v veliki meri namenjena investicijam v odlagališča, namesto da bi dali prednost programom ponovne uporabe odpadkov, recikliranja in termične izrabe za pridobivanje energije. V vseh treh procesih namreč odpadki postanejo surovine, ki povečujejo tudi konkurenčnost našega gospodarstva. "V centrih ponovne uporabe bi lahko zaposlili množice ljudi, saj gre za lokalna delovna mesta," predstavlja primer. Da bi lahko odpadke ponovno uporabili, je ključni pogoj njihovo recikliranje na izvoru, torej v gospodinjstvih. Učinkovite sisteme ločenega zbiranja odpadkov so vzpostavili v občinah Miklavž na Dravskem polju, Brezovica, Rogaška Slatina, Murska Sobota..., kjer po tako imenovanem sistemu od vrat do vrat gospodinjstva odpadno embalažo že doma odlagajo v rumeno vrečo oziroma zabojnik in jim je ni treba nositi na ekološke otoke, pripoveduje dr. Vovkova. Prebivalci teh občin na leto pridelajo manj kot 70 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov na občana, medtem ko slovensko povprečje znaša okoli 272 kilogramov.

A kljub precej uspešnemu ločenem zbiranju odpadkov se pri nas še vedno odloži 65 odstotkov komunalnih odpadkov. Dr. Vovkova pojasnjuje, da zato, ker pri nas praktično nimamo obratov za termično izrabo odpadkov in ker se še ne izvaja popolno ločevanje bioloških odpadkov. Od omenjenih 65 odstotkov bi po oceni dr. Vovkove 35 odstotkov odpadkov lahko termično obdelali oziroma izkoristili za pridobivanje energije, 10 odstotkov bi jih lahko kompostirali, do 8 odstotkov pa bi jih ponovno uporabili. S še nekoliko boljšim ločevanjem za odlagališča ne bi smelo ostati več kot 10 odstotkov komunalnih odpadkov, meni dr. Vovkova. Samo z doslednim izvajanjem evropske zakonodaje o odpadkih bi v EU prihranili 72 milijard evrov na leto, povečali promet z odpadki za 42 milijard evrov in do leta 2020 ustvarili več kot 400.000 delovnih mest, je ugotovila tudi evropska komisija.