Med glavnimi nasprotniki pokojninske reforme so bili poslanci SDS in DeSUS. Tudi današnji minister Vizjak. Zakonu je nasprotoval, ker se mu je zdelo "vprašljivo črtanje pridobljenih pravic, kot je na primer državna pokojnina in podobno". A je treba vendarle zapisati, da Vizjak ni bil na čelu fronte zavračanja Svetlikove pokojninske reforme. Ob tem, da se takratni poslanec SDS Janez Janša v razpravah v parlamentu sploh ni oglasil, je glavno vlogo razdiralca reforme prevzel nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati. Cukjati je ob prvi obravnavi oktobra 2010 v imenu svoje stranke ocenil, da "v SDS dvomimo, da so pri sanaciji pokojninskega sistema potrebni za zavarovance tako boleči posegi". Predlog Svetlikovega pokojninskega zakona je označil kot neke vrste kazenski ukrep vlade zoper vse, ki ne bodo dosegli upokojitvene starostne meje 65 let in 43 let delovne dobe za moške oziroma 41 za ženske.

Nekaj teh skupin je tudi naštel: "Predlagana pokojninska zakonodaja bo prizadela tudi obrtnike in kmete, saj jim bo krepko zvišala osnovo, od katere se plačujejo prispevki. Ne gre za nobene bogate obrtnike, ampak za tiste, ki so prispevke plačevali od minimalne bruto plače, odslej pa bodo od 60 odstotkov povprečne plače v Sloveniji." Za Cukjatija in SDS je bila reforma še posebej krivična do visoko izobraženih. "Ker se redni študij ne šteje v delovno dobo, se sprašujem, kateri univerzitetno izobraženi bo do petinšestdesetega leta starosti nabral triinštirideset let delovne dobe," je bila stalnica v kritikah reforme. Zakaj se študija ne šteje kot delovne dobe, je pojasnil Svetlik: "Zato, ker se od njega ne plačujejo prispevki." Cukjatija pojasnilo ni zadovoljilo.

Najkrajša pot na Žale

Ob dokazovanju, da bi se zaposlenim denar za prispevke bolj splačalo vložiti v banke, je Cukjati k razpravi prispeval tudi politično razsežnost. Tako je govoril oktobra 2010: "Reforma bo bilanco pokojninske blagajne izboljšala za 33 odstotkov in obeta se torej kar močna pokojninska blagajna, ob kateri bo možno še naprej prati proračunska sredstva preko nezavarovanih kreditov in državnih sanacij banke." V tej posplošeni kritiki, ki ni imela nobene zveze z vsebino Svetlikovega pokojninskega zakona, se je Cukjatiju pridružil tudi dolenjski poslanec SDS Ivan Grill: "Upokojencem je treba zagotoviti vsaj take pokojnine, kot jih imajo zdaj, če ne višjih. Oni so pošteno plačevali prispevke, država v prejšnjem sistemu pa je kriva, da denarja ni, da so tisti prispevki šli, vemo, kam - v povsem nespametne investicije v druge republike še v času Jugoslavije."

Ob Cukjatiju so se v tej uvodni splošni razpravi oglasili še nekateri drugi poslanci SDS, večina pa je molčala. Trdili so, da sprememba pokojninskega sistema ni prednostna naloga vlade. Alenka Jeraj je to trditev takole utemeljila: "Vsi vemo, da poteka še reforma prejšnjega sistema, oziroma da pokojninska reforma, ki smo jo začeli leta 1999 in 2000, daje rezultate. Mi pa že gremo na neko novo spremembo, kljub temu da se to obdobje še ni končalo." Udarno krajši je bil Miro Petek (tudi SDS): "Bojim se, da nas po tej reformi, ki jo boste zagotovo spravili skozi, čaka le to, da bomo nekoč v časopisu prebrali: Do pogreba je bil pokojnik na svojem delovnem mestu. Torej z delovnega mesta direktno na Žale."

Čeprav je SLS reformo podpirala, iz svoje kože ni mogel niti nekdanji poslanec SDS Franc Pukšič: "V Slovenski ljudski stranki ne bomo pristali in dovolili, da bi matere bile krive za padec pokojninske reforme. Na materah ne boste..." Pukšič ni mogel dokončati misli, ker se mu je iztekel čas in so mu zato izključili mikrofon.

Odklonilno stališče do predlagane pokojninske reforme je vodja poslancev SDS Jože Tanko takole povzel: "To, kar ste predložili zdaj v zakonodajni postopek, bi bilo na gospodarskem področju možno poimenovati s pojmom prisilne poravnave. Pokojninska blagajna ne deluje, ne funkcionira, nima virov. To, kar počnete, je v bistvu prisilna poravnava v tem pokojninskem sistemu. Ni še stečaj, lahko pa bo. Na dobri poti smo, da se tudi to zgodi."

Gantarjev nasvet opoziciji

V DeSUS so bili takrat še navidezno načelni. Njihov poslanec Matjaž Zanoškar (danes je poslanec PS) se je gostobesedno opravičeval, da "poslanska skupina DeSUS odklonilnih pripomb ne daje iz vzgiba populizma, pač pa jih daje zato, ker želi zelo iskreno in zelo pošteno prispevati k oblikovanju pokojninske reforme na tak način, da bo vzdržna za državo, da bo vzdržna za tiste, ki danes živijo na eksistenčnem minimumu ali na robu revščine, da bo vzdržna tudi za aktivno prebivalstvo". Že takrat se je sicer vedelo, da so v DeSUS proti reformi, ker se niso strinjali s predlagano "švicarsko" formulo usklajevanja pokojnin.

Več kot sedem ur tovrstnih razprav je preroško zaključil predsednik takratnega državnega zbora Pavel Gantar: "Opozicija pravi, da bo od leta 2012 ponovno na oblasti, kar je povsem legitimno in pričakovano. In če je tako, jim samo svetujem, držite pesti za to, da bo ta zakon sprejet. Ker če ne bo, boste vi prisiljeni sprejemati bistveno ostrejši in bistveno hujši zakon. Tudi s strani koalicije večkrat slišim, zakaj tako ostre in odločne reforme, zakaj pravzaprav tvegati, da se bomo pravzaprav zamerili ljudem in da bomo pravzaprav plačali ceno in nas bo to odpeljalo z oblasti. Z oblasti bomo mi vsi odšli, če ne bomo nič storili."

JLA kot velikanska pralnica možganov slovenskih fantov

Pred dokončnim glasovanjem sredi decembra 2010 se slika ni bistveno spremenila. Franc Jurša je v imenu DeSUS kar naravnost povedal, da bi reformo podprli, če bi sprejeli njihovo formulo usklajevanja pokojnin. France Cukjati je izražal upanje, "da se bodo, če bo zakon sprejet, hitro našli ljudje, ki bodo to zadevo sprožili na ustavnem sodišču", in napovedal, da SDS tako krivičnega zakona ne bo podprla. Nedvoumen je bil tudi že omenjeni Grill: "Ta zakon bo povzročil nove krivice. Delali bomo dlje in imeli bomo manjše pokojnine!" Zato je že takrat napovedal referendum. "Proti smo zato, ker reforma ni strateškega pomena za državo. Mi točno vemo, kaj so tisti problemi, s katerimi se v tem trenutku srečuje ta država," je bil odločen tudi Marijan Pojbič. Vizjak pa je dodal: "Brez novih delovnih mest nobena pokojninska reforma ne bo oživela, ne more živeti, ker je enostavno nevzdržna."

In še, po mnenju Rudolfa Petana je s tem zakonom križ, ker ni usklajen s socialnimi partnerji. Alenka Jeraj pa: "S to reformo se v pokojninski blagajni pet let še nič ne bo poznalo. Kvečjemu se nam pozna na slabše, ker se je še mnogo več ljudi letos in lani upokojilo zaradi že povedanega strašenja z reformo, ki se je izkazala kot antireforma."

Branko Grims je glasoval proti, ker naj bi bila skrajno nepravična do tistih, ki so pod prisilo služili vojaški rok. Kajti, je povedal poslanec, nekdanja JLA ni bila, tako kot se danes romantično prikazuje, kovačnica postavnih fantov, ampak velikanska pralnica možganov. Proti reformi je glasoval tudi zaradi "povsem zgrešene politike (takrat Pahorjeve) vlade".

Čas za predčasne volitve

Zaradi veta državnega sveta je državni zbor konec decembra ponovno glasoval o pokojninski reformi in jo potrdil. V razpravi pred glasovanjem je Anton Urh povedal: "DeSUS pokončno in z argumenti sporoča Sloveniji, vam, kolegice in kolegi, predvsem pa upokojenkam in upokojencem, da tega zakona ne bomo podprli." Poslanci SDS pa so ubrali povsem odkrite prevratniške politične tone. "Moj glas proti bo tudi signal vladi, ki ji tako ali tako gorijo vse rdeče luči na semaforjih, da je postala sestavni del problema in ne njegova rešitev, da je postala cokla v sistemu in da bo morala v bodoče ravnati bistveno drugače," je denimo govoril že omenjeni Grims.

Potem je julija 2011 prišel (trojni) referendum. Po padcu pokojninske reforme je ob resignirani ugotovitvi poslanke SD Andreje Černak Meglič, ki je bila med najbolj aktivnimi zagovorniki reforme, da zmagovalcev v tej referendumski igri ni, Cukjati ugotavljal: "Vsekakor se s tem, ko zakon ni bil sprejet, ni nič bistvenega spremenilo. Zadolževanje je enako, enako se poglabljamo, enako drvimo v brezno. Vse druge stvari enako ne funkcionirajo, gospodarstvo se enako ne pobira, in se tudi ne bo. Tudi bonitetna ocena praktično ni padla bistveno, bo pa padla zaradi zadolževanja, ki je neodvisno od pokojninske reforme." Njegov poslanski kolega Robert Hrovat je bil še bolj navdušen: "Rezultat trikrat 'proti' je prinesel bistveno več, kot sem osebno pričakoval. Vlada razpada, to je dejstvo, in to pred očmi vseh nas, ne samo nas, ki tu sedimo, ampak pred očmi vseh državljank in državljanov. Vlada dobesedno razpada in je na neki način že razpadla. Volilci so z glasovanjem proti vladi pokazali vrata in čas bi bil, da pride do predčasnih volitev." Te so res prišle in pokojninska reforma tudi, le da z Vizjakovim podpisom.