Pogajanja o predlagani reformi trga dela, ki vsebuje prenovo zakonov o delovnih razmerjih in o urejanju trga dela, naj bi se tako znotraj delovne pogajalske skupine začela 21. septembra, je ob robu seje pojasnil izvršni sekretar za pravno področje in področje delovnih razmerij pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko.

Pogajanja bodo zelo intenzivna; potekala bodo dvakrat ali trikrat tedensko, pa je povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer.

"Dogovorili smo se, da potrebujemo čas za to, da lahko tudi preučimo gradivo, ki je prišlo v četrtek na mizo socialnih partnerjev," je med sejo povedal Zorko. V 14 dneh bodo socialni partnerji imenovali predstavnike v posamezne delovne skupine in okoli 21. septembra bi se lahko začela pogajanja in predstavitev stališč glede zakonodaje s področja trga dela, je napovedal Zorko.

Predlogi ministrstva na področju trga dela bistveno posegajo v sistem urejanja delovnih razmerij, v nekaterem delu spreminjajo tudi koncept pogodbenega odnosa med delavcem in delodajalcem, tako zadeve po Zorkovih besedah ni mogoče preučiti v kratkem času. Ob tem je pojasnil, da ne gre samo za zakon o delovnih razmerjih, ampak tudi zakon o urejanju trgu dela v povezavi s pokojninsko zakonodajo.

Današnja razprava je bila konstruktiva

Kot je povedal Antauer, je današnja razprava o predlagani reformi trga dela - prenovi zakonov o delovnih razmerjih in urejanju trga dela - konstruktivna.

V zvezi z vsebino reforme je dejal, da so bili nekoliko presenečeni, ker je iz nje umaknjen poseg v plačan odmor za malico in dodatek na delovno dobo, in da so na to tudi opozorili. Prepričani so namreč, da dejanska produktivnost v Sloveniji ne dosega 40 ur. "Ne razmišljamo o tem, da bi zmanjšali plače, ampak da bi povečali dejansko delo na 40 ur," je poudaril.

Pri dodatku na delovno dobo pa je izpostavil, da bi morali tudi sindikati razumeti, da so starejši delavci zdaj manj konkurenčni prav zaradi tega dodatka, saj so dražji.

Opozoril je še, da predlagana reforma po prvi oceni ni "pisana na kožo malih delodajalcev".

Ob tem pa se je Antauer vprašal, kakšna je, glede na to, da so pred socialnimi partnerji že konkretni predlogi reform - poleg predloga reforme trga dela še pokojninska reforma - prihodnost socialnega sporazuma oz. ali je ta v tem segmentu sploh še smiseln. Kot je dejal, je socialni sporazum običajno osnova za pogajanja.