V skoraj eno uro dolgem govoru je 42. predsednik ZDA podal tako prepričljivo obrambo predsedovanja Baracka Obame, da je trenutek po koncu njegovega govora znani televizijski komentator, ki mu ni ravno naklonjen, izdahnil: "S Clintonovim govorom je Obama zmagal na volitvah!"

Do 6. novembra sta še dva meseca in prava predvolilna bitka se je šele začela. Z nastopom ameriškega predsednika ob zaključku konvencije demokratov je zgolj konec predigre; dvoboj med Mittom Romneyjem in Barackom Obamo se bo začel jutri.

Toda izjava komentatorja in drugih profesionalnih opazovalcev o pomembnosti govora daje slutiti, da so mnogi med njimi pred Clintonovim nastopom dvomili, da bi si Obama lahko priboril še en mandat.

Kaj je torej storil Bill Clinton, ki v svojem govoru niti enkrat ni omenil svojega vrstnika Mitta Romneyja, kako je prepričal 6 odstotkov še neodločenih ameriških volilcev? Najprej je obšel ves protokol in dvorani v najstniškem žargonu dejal: "Tukaj smo zato, da imenujemo kandidata za predsednika. Nekoga imam v mislih. Rad bi imenoval nekoga, ki je kul na zunaj, znotraj pa gori za Ameriko!" Dvorana je zarjovela od navdušenja in potem je lahko Clinton delegatom izrekel, kar koli je hotel.

Zamolčal svoj del krivde

Nekdanji predsednik, ki ga še danes ceni skoraj 70 odstotkov Američanov in ki bi brez težav zmagal na volitvah, najbolj popularni ameriški politik, v času katerega je ameriško gospodarstvo doživelo svoj zadnji razcvet, Clinton, sinonim nostalgije za časi, ki se ne bodo nikoli več vrnili, je Ameriki in svetu dejal, da je bil gospodarski položaj, ki ga je nasledil Barack Obama, veliko težji od dediščine, ki je doletela njega. Dodal je, da Obama, zato da bi dokončal svoje delo, potrebuje še en mandat. Za kolaps ameriškega gospodarstva in krah finančnega trga ni krivil Georgea W. Busha. Poleg tega, da je v visoko letečem političnem govoru nekajkrat pretiraval s številkami, je Clinton med svojim govorom zamolčal tudi del svoje odgovornosti za kolaps ameriške borze in bank v letu 2008. Zato je po republikancih moral udariti z druge strani. Obtožil jih je sektaštva. "Čeprav se zelo pogosto ne strinjam z njimi, do njih nikoli nisem gojil sovraštva, kot to s predsednikom Obamo počne skrajna desnica, ki zdaj nadzira republikansko stranko," je dejal Clinton.

Nekdanji predsednik se je čudil, kako je mogoče, da vodja republikanskih senatorjev leta 2010, dve leti pred volitvami, izjavi, da je glavna in edina naloga opozicije to, da Obami prepreči ponovno izvolitev. In to v času, ko si vsa država na vse kriplje prizadeva izvleči se iz gospodarske krize, se je čudil Clinton. "Frakcija, ki danes prevladuje v republikanski stranki, vidi v vladi svojega največjega sovražnika, ima se za nezmotljivo, kompromis pa razume kot izraz slabosti," je napad nadaljeval nekdanji predsednik. Ne glede na to so bili republikanci med svojo konvencijo v Tampi videti dobro. "Tudi mene so prepričali, da ljubijo svoje družine in otroke, da so srečni, da so se rodili v Ameriki..." je med smehom dvorane dejal Clinton, ki je takoj zatem opozoril na zvitost volka. "Če so videti prijetni, razumni in tolerantni, je to zaradi tega, ker o svojih idejah in dejanskih načrtih molčijo že dve leti," je dejal Clinton in se nato lotil opisovanj področij in front, na katerih republikanska stranka pripravlja napad.

Čeprav se je po končanem govoru Clinton poklonil predsedniku, ki ga je prišel pozdravit na oder, bi se moral prikloniti Barack Obama. Vsi komentatorji se namreč strinjajo, da je Clinton boljši prodajalec Obamovih idej kot pa sam predsednik. Charlotte in Amerika torej čakata, kaj bo danes storil predsednik Obama. Sprava med najbistrejšima ameriškima politikoma, ki sta imela po volitvah leta 2008 nekoliko medsebojnih težav, je zdaj očitna. Ali je bila dejansko sklenjena v imenu nacionalnega ali katerega drugega interesa, bomo izvedeli čez nekaj časa.