S tem se je znašla pred Kostariko, ki se je v primerjavi z lanskim seznamom povzpela za štiri mesta, ter za Latvijo, ki je letos napredovala za devet mest, na 55. mesto. Vseeno pa je to precej nižje od 45. mesta, ki smo ga zasedali še pred dvema letoma. Sicer je Slovenija od preostalih članic EU prehitela še Ciper (58. mesto), Madžarsko (60. mesto), Bolgarijo (62. mesto), Slovaško (71. mesto), Romunijo (78. mesto) in Grčijo (96. mesto). Prav tako so zaostale tudi vse preostale države bivše Jugoslavije, saj je Črna gora zasedla 72., Makedonija 80., Hrvaška 81., Bosna in Hercegovina 88., Srbija pa 95. mesto. Precej bolje so se medtem izkazale glavne slovenske trgovske partnerice, saj se je Nemčija uvrstila na šesto, Avstrija na 16., Francija na 21. in Italija na 42. mesto.
Banke pričakovano glavni krivec
Prav tako pretiranega razloga za optimizem ni niti ob pregledu posameznih kategorij, saj v oči bodejo zlasti slabi rezultati na nekaterih ključnih področjih konkurenčnosti. Slovenija je sicer razmeroma visoke ocene dobila na področju visokošolskega izobraževanja in usposabljanja, zdravstvenega varstva in osnovnega izobraževanja, inovacij in tehnološke pripravljenosti ter infrastrukture. Medtem ko je solidno ocenjena tudi učinkovitost trga dobrin, makroekonomskega okolja, razvitosti poslovanja in delovanja institucij, pa je Slovenija najslabše ocene dobila za učinkovitost trga dela in zlasti za razvitost finančnega trga, kjer je povsem pri repu razpredelnice. Slabe rezultate beležimo pri vseh kazalcih finančnega trga, najnižje na lestvici pa smo pristali po kriteriju zdravja bančnega sistema, kjer zasedamo šele 137. mesto. Dosti bolje ni niti glede dostopnosti posojil, dostopanja do tveganega kapitala in sposobnosti financiranja skozi domači lastniški kapital, saj na teh področjih zasedamo 118., 113. in 112. mesto. Še bolj skrb zbujajoč pa je trend nadaljnje degradacije celotnega finančnega sistema, ki za razliko od številnih drugih kategorij, kjer je Slovenija od lanskega leta beležila izboljšanje, še naprej hitro tone brez kakršne koli hitre rešitve na vidiku.
Zgolj žarki upanja bodo premalo
Poleg propadajočega bančništva oviro večji slovenski konkurenčnosti predstavlja tudi majhnost trga, saj smo z dvema milijonoma prebivalcev šele na 82. mestu, rešuje pa nas malce razvitejši izvoz. A tudi na tem področju podatki zaradi evropske dolžniške krize kažejo na ohlajanje dejavnosti, tako da v prihodnosti ni izključeno niti poslabšanje stanja. Sicer pa je sodeč po ugotovitvah raziskave, ki jo je WEF opravil med poslovneži in menedžerji, največja ovira za poslovanje v Sloveniji še vedno dostop do financiranja, saj jo kot takšno vidi več kot petina anketirancev. Sledijo neučinkovita birokracija, stroga delovno-pravna zakonodaja, visoka obdavčitev, korupcija in davčna zakonodaja, torej praktično vse pomanjkljivosti, na katere nas že dlje časa opozarjajo tudi mednarodne inštitucije, reforme pa so vedno znova postavljene na stranski tir. Precej bolje je medtem stanje na področju politične stabilnosti, inflacije, kriminala, splošnega zdravstvenega varstva in valutnih regulacij, saj te kategorije kot oviro vidi manj kot odstotek anketirancev. Ključnega pomena za Slovenijo pa bosta vsekakor tudi vzpostavitev boljšega inovativnega okolja in odločnejši korak k družbi znanja, saj bomo v nasprotnem primeru 56. mesto v vse hujši konkurenci kaj kmalu izgubili.
