Za vse udeležence je poleg časti in slave pomembna predvsem denarna nagrada. V zadnjih dveh sezonah je vsak klub v skupinskem delu prejel vsaj 7,2 milijona evrov, s samimi zmagami in osvojitvijo naslova pa bi bilo mogoče doseči celo 31,5 milijona evrov. Vsota se z vsemi prihodki od marketinga in televizijskih pravic še povečuje, zato za marsikateri klub predstavlja vir obstoja. Lep primer je Malaga, ki bo skupaj s Montpellierjem in Nordsjaellandom prvič zaigrala v ligi prvakov. Andaluzijski klub se je znašel v hudih denarnih težavah, potem ko so arabski lastniki čez noč zaprli pipico z denarjem, a z uvrstitvijo v ligo prvakov je Malaga dobila prepotrebne milijone, s katerimi bo rešila vsaj letošnjo sezono.
Le sedem jih ne igra v ligi prvakov
Toda denarna nagrada lige prvakov je le kaplja v morje v primerjavi z izdatki za nove okrepitve Parisa Saint-Germaina. Najodmevnejša sta prihoda Zlatana Ibrahimovića in Thiaga Silve, skupno so katarski lastniki kluba zapravili 140 milijon evrov. Kljub temu je trenutna zasedba PSG šele osma najbolj vredna ekipa v ligi prvakov, saj je njena skupna tržna vrednost na portalu Transfermarkt ocenjena na 300 milijon evrov. Daleč spredaj sta Barcelona, ki ima nogometaše v vrednosti 654,5 milijona evrov, in Real Madrid z ekipo v vrednosti 599,8 milijona evrov. Najmanj so vredni nogometaši danskega predstavnika Nordsjaellanda, ki jih ocenjujejo na 16 milijonov evrov. Med klubi, ki jih ni v ligi prvakov, je največ vredna zasedba Tottenhama (273 milijonov evrov), kar ga skupno uvršča na deseto mesto v Evropi.
Če se osredotočimo zgolj na nogometaše, sta na portalu Transfermarkt z najvišjo tržno vrednostjo ocenjena Lionel Messi (Barcelona, 120 milijonov evrov) in Cristiano Ronaldo (Real, 100 milijonov evrov). Da so v ligi prvakov zbrani najboljši nogometaši na svetu, priča podatek, da je med petdesetimi najbolj vrednimi nogometaši le sedem takih, ki igrajo v klubih, ki jih ni v ligi prvakov. To so Radamel Falcao (Atletico Madrid, 50 milijon evrov), Neymar (Santos, 40 milijonov evrov), Gareth Bale (Tottenham, 40 milijonov evrov), Lucas Maura (Sao Paulo, 35 milijonov evrov; januarja pride v PSG), Edinson Cavani (Napoli, 35 milijonov evrov), Daniele De Rossi (Roma, 34 milijonov evrov) in Fernando Llorente (Athletic, 30 milijonov evrov).
Na Wembleyju sedmič v zgodovini
V novi sezoni lige prvakov bo nastopilo 19 istih klubov kot lani, drugih bo 13. Tokrat ni zraven Apoela in Marseilla, ki sta bila lani v četrtfinalu, ter CSKA Moskve, Interja, Lyona, Bayer Leverkusna, Basla in Napolija, ki so bili v osmini finala. Letošnji klubi prihajajo iz 17 različnih držav. Po štiri predstavnike imata Anglija in Španija, po tri Nemčija, Francija in Portugalska ter po dva Italija, Rusija in Ukrajina. Edini klub iz nekdanje Jugoslavije je drugič zapored Dinamo iz Zagreba, za katerega bo to četrti nastop v ligi prvakov, kar je največ med klubi iz nekdanje skupne države. Od leta 1991 je bil Partizan med elito dvakrat, po enkrat pa Hajduk in Maribor.
Še drugič v treh letih bo finale lige prvakov v Londonu na stadionu Wembley. Razlog je praznovanje 150-letnice Angleške nogometne zveze, ki je najstarejša nacionalna zveza in je tudi prva določila nogometna pravila. Na Wembleyju bo finale sedmič v zgodovini, kar je največ med vsemi stadioni. Stari Wembley, ki je gostil pet finalov lige prvakov, so sicer podrli leta 2002, novega pa zgradili leta 2007. Pred dvema letoma je v Londonu naslov osvojila Barcelona, ki je v finalu s 3:1 ugnala Manchester United. Prihodnje leto bo finale lige prvakov v Lizboni na stadionu Luz.
