Fabek je v nadaljevanju sojenja po poletnem premoru potrdil, da je po grožnjah na sedežu vlade pred parlamentarnimi volitvami leta 2007 nekdanjem blagajničarju HDZ Mladenu Barišiću izročil 67.000 evrov, zatem pa še dodatnih 10.000 evrov.

"V nobenem trenutku ni bilo govora o tem, da bi denar nakazal na račun stranke, temveč so zahtevali, da ga fizično izročim Barišiću. Vse to sem dojel kot izsiljevanje," je izjavil Fabek. Po njegovih besedah je Sanader dal vedeti, da gre za zadnji opomin pred odpovedjo.

Po Fabekovih besedah so se srečanja na vladi poleg Sanaderja in Barišića udeležili tudi bivši podpredsednik vlade Damir Polančec, nekdanji prometni minister Božidar Kalmeta in takratni tiskovni predstavnik vlade in HDZ Ratko Maček.

Kot pa je dejal Sanader, Fabeka niso povabili na vlado zaradi financiranja stranke, temveč zaradi domnevnega spornega nakupa stanovanja na račun podjetja Gredelj. Podobno je tudi Mačkova obramba oporekala resničnosti Fabekovega pričanja.

Sanader in Maček sta sicer kot edina izmed obtožencev zanikala obtožbe o črnih skladih HDZ, ki naj bi jih financirali z denarjem javnih podjetjih in ministrstvih preko oglaševalske agencije Fimi-media. Odvetniki HDZ, ki je obtožena tudi kot pravna oseba, pa se branijo s trditvami, da njeni organi niso vedeli za črne sklade, temveč jih je Sanader organiziral mimo njih.

Barišić, ki je bil tudi direktor hrvaške carine, je kaznivo dejanje priznal, tako kot tudi bivša glavna računovodja HDZ Branka Pavošević in direktorica Fimi-medie Nevenka Jurak ter dvojica podjetnikov, ki sta pomagala Jurakovi.

Gre za enega največjih primerov politične korupcije na Hrvaškem, v katerem naj bi v črnih skladih nekoč vladajoče stranke in v žepih posameznikov končalo najmanj deset milijonov evrov.

Ob tem pa je protikorupcijski urad konec prejšnjega tedna vložil novo, še peto obtožnico proti Sanaderju.

Bremenijo ga, da je pri sporni prodaji poslopja v lasti bivšega saborskega poslanca HDZ Stjepana Fiolića ministrstvu za regionalni razvoj, gozdarstvo in vodno gospodarstvo leta 2009, le nekaj mesecev, preden je odstopil s premierskega položaja, zaslužil 2,3 milijona evrov.

Ob Sanaderju in Fioliću sta obtožena tudi bivši minister za regionalni razvoj Petar Čobanković in glavni direktor podjetja Inženirski biro Mladen Mlinarević, ki je odgovoren za prenapihnjeno oceno vrednosti poslopja in zemljišča.

Mlinarevićevo podjetje je sicer zmagalo na razpisu, ki ga je levosredinska hrvaška vlada letos razpisala za skrbni pregled stanja v državnih podjetjih in ministrstvih v projektu Clean start.

Vlada premiera Zorana Milanovića namerava prav zaradi vrste afer ter odtujitve denarja iz državnih podjetij in ministrstev z omenjenim projektom priti do realne ocene stanja v državnih financah. Poudarjajo sicer, da so Inženirski biro izbrali, preden je bila pravnomočna razsodba proti zaposlenim v podjetju.

Saborska mandatno-imunitetna komisija naj bi v torek odločala o odvzemu poslanske imunitete Čobankoviću, ki je bil na volitvah decembra lani znova izvoljen v hrvaški sabor kot poslanec HDZ.