Študiji ponujata podatke, ki se dotikajo tudi slovenske politične dileme o tem, ali fiskalno pravilo zapisati v ustavo. Po eni strani je to doslej storilo le pet držav, navajata. Po drugi se zaradi krize pojavlja trend sprejemanja fiskalnih pravil na vse višji ravni, fiskalno pravilo pa je tudi učinkovitejše, če je zapisano v pomembnejšem dokumentu, vendar ob pogoju, da deluje ustrezen neodvisni organ nadzora.
"Na splošno umestitev fiskalnega pravila v ustavo pošilja močnejše sporočilo o pripravljenosti vlade, da ga spoštuje, kar navadno dviguje zaupanje finančnih trgov v državo. Vendar za države s šibkimi institucijami to še ne pomeni nujno večje učinkovitosti fiskalnega pravila, če so mehanizmi njegovega uveljavljanja in nadzora šibki. Zapis v ustavo tudi ni nujno edini učinkoviti način, kot kažejo primeri nekaterih razvitih držav, kjer so pravila včasih zapisana v koalicijskih pogodbah. Zelo pomembno pa je, da so fiskalna pravila dobro sestavljena in da so prisotni močni mehanizmi nadzora. To mora biti naloga neodvisnih teles, ki nadzirajo njihovo uresničevanje in zagotavljajo, da fiskalna politika temelji na realnih ekonomskih predpostavkah," je povedala Nina Budina, soavtorica nedavne študije Fiskalna pravila in odgovor na krizo, ki je nastala pod okriljem MDS.
Napovedi celo potvarjajo
V telefonskem pogovoru za Dnevnik je dodala, da so fiskalna pravila v zadnjem času krize vse bolj kompleksna, ker križajo cilje finančne vzdržnosti s potrebo po fleksibilnem odzivu v času šoka. "Neodvisni fiskalni sveti imajo lahko pomembno vlogo pri naslavljanju teh novih izzivov," je dejala Budinova (njeno stališče ni nujno stališče MDS).
Študija profesorjev s Harvarda, ki sta preučevala območje evra in fiskalna pravila, je pokazala, da je nadnacionalno fiskalno pravilo iz pakta za stabilnost in rast iz leta 1999, ki je proračunski primanjkljaj omejil pri treh odstotkih BDP, pripeljalo celo do potvarjanja napovedi: "Članice območja evra so na to določilo očitno odgovorile s predstavljanjem preveč optimističnih napovedi (o BDP in proračunskih prilivih), posebej takrat, ko so bile bliže temu, da ga kršijo. Možnost takšnih napovedi pa se je zmanjšala, kadar so države imele svoja nacionalna fiskalna pravila ali neodvisne fiskalne institucije, ki so zagotavljale neodvisne napovedi," sta v julija objavljeni študiji zapisala Jeffrey Frankel in Jesse Schreger. V državah z evrom sta v povprečju ugotovila za 1,29 odstotka preoptimistične napovedi BDP za dveletno obdobje. Močna nacionalna fiskalna pravila, denimo tista, zapisana v ustavo, zmanjšujejo takšne napačne napovedi, je pokazala njuna študija, jih pa ne odpravljajo povsem.
V Sloveniji razprava o zapisu fiskalnega pravila o uravnoteženem proračunu v ustavo oziroma v zakonodajo doslej ni prinesla političnega soglasja. Premier Janez Janša je v pogovoru za portal Siol, objavljenem v petek, ponovil, da bi morali pravilo zapisati v ustavo, ker bi bilo na ravni uredbe ali zakona lahko podvrženo sprotnemu spreminjanju in prilagajanju političnim in gospodarskim potrebam, medtem ko opozicija zapisu v ustavo ni naklonjena.
Politika naj se poenoti
Profesor na ekonomski fakulteti Mojmir Mrak je dejal, da je fiskalno pravilo treba dati v ustavo zaradi trgov zato, ker so politiki januarja soglasno rekli, da bomo to storili. "Nihče jih takrat ni vlekel za jezik, da morajo to zapisati v ustavo, ampak so to rekli sami od sebe. To pomeni, da se zdaj dogaja odstop od tega, kar je slovenska politika napovedovala sama." Pravi, da je nujno predvsem to, da se politika poenoti. "Ena od bonitetnih agencij je nedavno celo izrecno zapisala, da je ključni problem Slovenije ta, da se politika ne poenoti. Ne zgodi se prav pogosto, da bonitetna agencija napiše kaj takšnega," je še dejal Mrak.
