Kot je po srečanju povedal Šušteršič, sta govorila o načrtih, po katerih bi v Sloveniji septembra sprejeli zakona o državnem premoženjskem holdingu in o konsolidaciji bančnega sistema ter predlog proračuna za prihodnji dve leti. Govorila sta tudi o ostalih zadevah, ki Slovenijo čakajo v mesecih, ki bodo sledili, od reforme trga dela do pokojninske reforme.

Gurria je pri tem dejal, da so to reforme, ki jih Slovenija mora izvesti. Podprl je tudi vpis zlatega pravila v ustavo. "Zelo zaželeno bi bilo, da to vpišete v samo ustavo, saj bo to nosilo močnejše sporočilo trgom, da slovenska vlada ima namen brzdati javne finance," je dejal.

Gre za vprašanje, ki presega strankarsko politiko

Hkrati je posredno okrcal nasprotovanja opozicije, saj da gre za vprašanje, ki presega strankarsko politiko in je v najboljšem interesu Slovenije. "So zadeve, kjer dogovor ne škoduje nikomur in ne jemlje glasov nikomur, ampak so dobre za Slovenijo," je dejal in dodal, da z vpisom zlatega pravila Slovenija ne bi storila ničesar, kar niso storili že drugi, kot na primer Nemčija, Italija, Španija, Velika Britanija, Švedska itn.

Podpira pa tako reforme, ki si jih je zadala slovenska vlada, kot tudi ministra, ki si jih je zadal, je dejal in izrazil upanje, da bo parlament ta paket ukrepov sprejel v kar najkrajšem času. "OECD je pripravljen pomagati," je dejal.

"Kot ste slišali, smo dobili potrditev, da so to tiste stvari, ki jih je v Sloveniji treba narediti, da prebrodimo to krizo, ki je še vedno zelo resna, in da lahko upamo na ponoven zagon gospodarstva po očiščenju bančnih bilanc, olajšanju problema kreditnega krča in skozi boljše upravljanje premoženja, tudi skozi privatizacijo in privabljanje tujih investitorjev," se je na besede generalnega sekretarja Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) odzval Šušteršič.

"Vse te stvari, ki jih bomo že sprejeli v parlamentu ali pa kot vlada, kot koalicija pripravili in podprli, bodo zelo pomembne," je opozoril minister in napovedal pogovore z morebitnimi kupci in vlagatelji že v oktobru.

Šušteršič prepričan, da bo Sloveniji uspelo zbrati načrtovana finančna sredstva

Sam je prepričan, da bo izdaja obveznic uspešna in da bo Sloveniji uspelo zbrati načrtovana finančna sredstva. "Če pa se bo kaj zapletlo, bomo poiskali najboljšo alternativo. Imeli bomo tudi rezervne načrte, a sem prepričan, da nam jih ne bomo treba uporabiti," je zagotovil.

Pri tem je Šušteršič še opozoril na "damoklejev meč" referenduma, ki visi nad zastavljenimi reformami, in izrazil upanje, da se bodo pogovori glede spremembe referendumske zakonodaje med strankami nadaljevali in da bo "vsaj tukaj mogoče priti do ustavnega soglasja". "To bi bil zelo močan signal, ki bi omogočil vladi, tej ali kaki naslednji, da lahko sprejema neke trdne zaveze in kakšen program bo izpeljala," je dejal.

Na ta način Slovenija ne bo potrebovala tuje pomoči in bo svoje tekoče potrebe lahko financirala sama, kot je dejal Šušteršič "z normalnim zadolževanjem na finančnih trgih po sprejemljivih obrestnih merah in da ne bo treba poseči po drugih mehanizmih, ki so pod zelo strogimi pogoji".

Gurria na poslovnem kosilu tudi o vlogi mladih pri napredku

Generalni sekretar Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na današnjem poslovnem kosilu na Bledu poudaril, da imajo tudi mladi pomembno vlogo pri spremembah in napredku. Poslovnega kosila se je udeležilo okoli 160 predstavnikov gospodarstva, politike, pa tudi študentov in mladih profesionalcev.

"Mladi so seme naše prihodnosti, glavni vir spremembe in napredka. Storiti moramo vse, kar lahko, da povečamo njihove priložnosti, še posebej v tem kritičnem trenutku, ko mnogi težko uresničijo svoje sanje," je dejal Gurria na dogodku, ki je potekal ob robu Strateškega foruma Bled.

Ob tem je spomnil na težavne razmere v svetovnem gospodarstvu in perečo brezposelnost. Stopnja brezposelnosti se bo v članicah OECD do konca leta 2013 verjetno gibala okoli osmih odstotkov, pri čemer je še posebej zaskrbljujoč položaj mladih. Stopnja brezposelnosti med mladimi je v članicah OECD maja letos presegla 16 odstotkov, v Grčiji in Španiji pa celo 50 odstotkov, je navedel Gurria.

Poslovno kosilo z Gurrio je pripravila Mreža idej v sodelovanju s Forumom za evropske in mednarodne zadeve Inštituta Jožeta Pučnika in Akademskim društvom Pravnik. Mreža idej je nova in nestrankarska civilnodružbena pobuda, namenjena spodbujanju aktivnega državljanstva in podjetnosti med mladimi.

"Mladi so s svojim entuziazmom na današnjem kosilu z Gurrio zopet dokazali, da ima slovenski prostor še veliko potenciala. Verjamem, da vedno bolj prihaja čas, ko bodo ti mladi prevzeli pobudi v naši družbi. In tega se veselim," je povedal vodja Mreže idej Boris Mark Andrijanič.

Ni še čas za finančno pomoč Sloveniji

Slovenija še ni na točki, ko bi morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč, je prepričan generalni sekretar Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angel Gurria. Meni, da bi si morali vzeti čas in sprejeti nujne ukrepe. Podpira tudi zapis fiskalnega pravila v ustavo, saj je to po njegovem mnenju signal in sporočilo trgom.

Gurria, ki se udeležuje Strateškega foruma Bled, je danes v pogovoru s predstavniki medijev dejal, da zdaj ni čas za vprašanje, ali Slovenija potrebuje mednarodno finančno pomoč. "Vsi se zavedajo, kaj je treba storiti, vsi so pripravljeni to storiti," je povedal.

Gurria zato predlaga, da si vzamemo nekaj časa in izvedemo nujne ukrepe. Med njimi je izpostavil znižanje primanjkljaja, pokojninsko reformo, reformo trga dela, sanacijo bančnega sistema, ureditev vprašanja upravljanja državnega premoženja, nekaj pa je tudi vprašanj, ki niso neposredno povezana z ekonomsko politiko, npr. vprašanje referenduma, a otežujejo sprejemanje ukrepov.

Gurria je ob tem opozoril, da bo morala Slovenija v vsakem primeru - tudi če bo na koncu vendarle zaprosila za pomoč - izvesti potrebne reforme. "To mora biti jasno," je dejal. "Časa pa v tem primeru ne boste diktirali sami. Diktiral vam bo nekdo drug. Pogoje vam bodo postavili zunanji partnerji," je opozoril. Ker je Slovenija ukrepe pripravljena izvesti, bi po mnenju Gurrie moral obstajati način za dosego potrebne ravni političnega soglasja za njihovo uresničitev. Če nam ne bo uspelo, na koncu ostaja možnost pomoči.

Podpira tudi vpis fiskalnega pravila v ustavo

Generalni sekretar OECD podpira tudi vpis fiskalnega pravila v ustavo. Kot pravi, v njem ni nič zlatega, a gre za sporočilo in signal trgom, da bodo javne finance pod nadzorom. Ker je Slovenija mala in odprta država, bodo signali, ki jih daje, morda še bolj odmevali. Spomnil je, da ima Slovenija v primerjavi s povprečjem v OECD in območju evra nizek javni dolg, in pozval, naj izkoristi to prednost in to pove tudi trgom.

Gurria je sicer prepričan, da bi morala Evropa bolj izkoristiti institucije, ki jih je vzpostavila, tudi Evropsko centralno banko (ECB), ki lahko pritisne na trge. Pri tem je izpostavil primer Španije in Italije, ki sta opravili domačo nalogo in sprejeli nujne ukrepe, a ju trgi ne podprejo in ju dejansko kaznujejo. Kot kaže, ni dovolj, da države storijo prave stvari - potrebujejo nadaljnjo podporo, tudi ECB, je dejal Gurria.

"Zdaj smo presegli vprašanje moralnega hazarda," je dejal Gurria in dodal, da se zdaj ne smemo igrati z moralnimi sodbami, ker je na kocki sistem. Prepričan je, da nihče ne bo zapustil območja evra in da ga tudi ne bi smel. Na vprašanje, zakaj je v to tako prepričan, je dejal: "Vemo, koliko stane, da zadržimo Grčijo, ne vemo pa, koliko bi stal njen izhod."

Gurria se je v soboto sestal s predsednikom vlade Janezom Janšo, ministrom za gospodarskih razvoj in tehnologijo Radovanom Žerjavom ter ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem. Pri tem je pohvalil napore, ki jih Slovenija vlaga v oblikovanje ukrepov in strukturnih reform z namenom doseganja večje konkurenčnosti gospodarstva.

Obisk Gurrie v času zaostrenih razmer

Do obiska Gurrie prihaja v času zaostrenih javnofinančnih razmer v Sloveniji. Slovenski bruto domači proizvod se je po podatkih državnega statističnega urada v drugem četrtletju na letni ravni realno znižal za 3,2 odstotka, napovedi OECD pa so pesimistične. Ta namreč ocenjuje, da se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za dva odstotka, leta 2013 pa za 0,4 odstotka.

Slovenija je članica OECD, ki združuje 34 držav iz Amerike, Evrope in azijsko-pacifiške regije, postala leta 2010. OECD združuje razvite države, kot so ZDA in Nemčija, pa tudi hitro rastoča gospodarstva, kot so Mehika, Čile in Turčija. Njen namen je vladam z različnimi analizami pomagati spodbujati blaginjo prek gospodarske rasti in finančne stabilnosti.

Gurria je ob tem pojasnil, da OECD državam ne narekuje, kaj morajo storiti. Državam v dialogu poskuša predstaviti najboljše prakse in možnosti, države pa sprejmejo odločitve, saj je to njihova suverena pravica. "Mi vam ne dajemo denarja," je ponazoril Gurria. Tako je bilo tudi v nedavnem primeru predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu, je povedal Gurria in dodal, da je OECD konec avgusta dobila drugi osnutek predloga zakona.