Gina Rinehart je hkrati odprla svojevrstno razredno vojno v deželi kengurujev, ko je zatrdila, da milijarderji, kakršna je sama, največ storijo za revnejši del prebivalstva, ko mu s svojimi investicijami odpirajo nova delovna mesta. S predlogom o znižanju zajamčene minimalne plače in znižanju davkov kot spodbudi za večje zaposlovanje pa je ujezila tudi avstralskega finančnega ministra Wayna Swana. Ta je Rinehartovi, ki v kolumnah za revijo Australian Resources and Investment opozarja sodržavljane, da lahko zdrsnejo po poti evropskih ekonomij, ki so jih je uničile "socialistična politika, visoki davki in preobsežna regulacija", zabrusil, da žali na milijone avstralskih delavcev. "Če vas muči nevoščljivost do tistih z več denarja, prenehajte posedati in se pritoževati in storite kaj, da boste več denarja zaslužili tudi sami," je nasvet milijarderke, ki se je do sedanjega bogastva dokopala z dediščino očeta Langa Hancocka leta 1992 in njegovimi rudniki v zahodni Avstraliji, kjer rudninam skokovito raste cena. Samo v letošnjem letu se je njeno bogastvo na ta račun povečalo za nepredstavljivih več kot 15 milijard dolarjev oziroma okoli poldrugi milijon na uro. Ni čudno, da Avstralci, ki jih stiskajo rastoči življenjski stroški, trdijo, da Rinehartova ne spoštuje vrednot poštenja in enakosti, na katerih je zgrajena država, in kaže absolutno zaničevanje ljudi, ki delajo tudi zanjo. Zveni znano in univerzalno.