Ravnateljica vrtca Brezovica Lilijana Bošnjak pravi, da za zdaj ne zaznavajo izpisov, povezanih z varčevalnimi ukrepi. "Vsaj navajajo jih starši ne. Odločbe, ki so prišle iz centra za socialno delo, so staršem sicer povzročale nemalo skrbi, vendar smo se z vsemi zmenili za obročno odplačevanje, tako da za zdaj ni nobenih težav," je razložila Bošnjakova.

Na Brezovici 179, na Škofljici 140 otrok brez varstva

Čeprav so v zadnjih letih na Brezovici odprli deset novih oddelkov, bo na pragu njihovih vrtcev ostalo 179 otrok, medtem ko jih bodo pod streho spravili okoli 510. Del zavrnjenih otrok so nameravali "strpati" tudi v zasebni vrtec Sončki, vendar za zdaj izvajalec še ni pridobil ustrezne lokacije.

Na Škofljici jim je uspelo število zavrnjenih otrok glede na leto poprej zmanjšati za polovico. Kljub osmim novim oddelkom, ki so se spomladi odprli skupaj z novim modularnim vrtcem, bo namreč brez varstva ostalo kar okoli 140 otrok. Po besedah ravnatelja Romana Brunška se izpisi otrok dogajajo, vendar ne zaznavajo bistvenih odstopanj glede na pretekla leta. V občini Škofljica bo sicer vrtce letos obiskovalo 385 otrok.

Koliko otrok so letos zavrnili v občini Grosuplje, nam v dveh dneh ni uspelo izvedeti, čeprav smo se za uradne podatke obrnili na vse možne občinske naslove.

Na Vrhniki končno brez zavrnjenih malčkov

Težave s prostorom pa so v celoti odpravili na Vrhniki, in sicer z obnovo spomeniško zaščitene stavbe v središču mesta, v kateri je od aprila šest novih vrtčevskih oddelkov. Ravnateljica Marta Samotorčan pravi, da je nekaj staršev, katerih otroci so že bili sprejeti, odpovedalo, tako da bo 1. septembra prostor prav za vse, ki vrtec potrebujejo. "Na novo smo sprejeli okrog 150 otrok, skupno pa bo v vrhniške vrtce letos vpisanih 705 otrok, ki bodo porazdeljeni v 40 oddelkov," je pojasnila Samotorčanova.

Podobna zgodba se odvija tudi v sosednjem Logatcu, kjer bo letos vrtce obiskovalo 756 otrok. Komisija je spomladi sicer zavrnila 47 otrok, vendar jih je tik pred začetkom prvega vrtčevskega dne na čakalni listi ostalo le še sedem. "Vzroki izpisa so različni. Predvsem so v igri babice, morda tudi plačilo, vendar tega starši večinoma ne povedo," je povedala ravnateljica Frida Rupnik.

Pomanjkanje prostora tudi v Medvodah in na Igu

V občini Medvode po novem vrtci delujejo na devetih lokacijah, saj bodo s prvim šolskim dnem najmlajši zasedli tudi nov vrtec v Smledniku. Na novo so v občini sprejeli 221 otrok, skupno pa bo v 38 oddelkih letos bivalo 707 malčkov. Po navedbah ravnateljice Romane Epih so zavrnili 119 otrok, od tega je 76 "domačih", 43 pa malčkov iz drugih občin. Izpisov pa skorajda niso zaznali.

Nekaj manj, 83 otrok, bodo po vsej verjetnosti zavrnili tudi v občini Ig. "Prvotno je komisija zavrnila okrog 100 otrok, vendar se številka zmanjšuje. Razlogi za izpis so različni, največkrat pa se zgodi, da se starši najmlajših v zadnjem trenutku odločijo za domače varstvo," je pojasnila Jožica Kovačič, ravnateljica ižanskih vrtcev, kjer bo letos streho nad glavo dobilo skupno 320 otrok.

Razmišljajo o drugih možnostih

Starši, ki otroke zaradi prevelikega finančnega bremena izpisujejo iz vrtcev, iščejo druge oblike varstva, na primer v družinskem ali sorodniškem krogu ali pa se odločijo za zasebno varstvo na črno, redkeje za registrirano zasebno varstvo za zasebni vrtec. Tja največkrat starši vpisujejo otroke, ker niso dobili mesta v javnem vrtcu ali pa ker zasebni vrtec izvaja kakšen poseben program. A strokovnjaki opozarjajo na razlike med omenjenimi oblikami predšolske vzgoje in varstva: razlika med vrtci in varuhi je v tem, da vrtec poleg varstva daje tudi vzgojo po natančno določenem programu. Ta za registrirane varuhe ni nujen, a ga včasih v praksi uporabljajo. Kljub temu morajo registrirani varuhi izpolnjevati pogoje, ki jih redno preverjajo inšpekcije, česar pa pri varuhih na črno ni.

Če zasebni vrtec deluje tudi po posebnem programu in ne tistem za javne vrtce, ga mora najprej potrditi strokovni svet za splošno izobraževanje. Vsekakor pa mora biti pred začetkom delovanja vpisan v razvid, ki ga vodi ministrstvo za izobraževanje. Za to mora izpolnjevati pogoje v zvezi s prostorom, strokovnimi delavci, prostori in opremo.

Občina lahko zasebnemu vrtcu podeli koncesijo. To pomeni, da opravlja zasebni vrtec javno službo in ima enak program kot javni vrtec, s posebno pogodbo o koncesiji pa se opredeli obseg denarja, ki ga vrtcu zagotavlja občina. Tudi zasebni vrtci brez koncesije lahko pridobijo občinski denar, če izvajajo najmanj poldnevni program, so dostopni vsem otrokom, imajo najmanj za en oddelek predšolskih otrok...

Kdo je (naj)cenejši?

Cene zasebnih vrtcev so po besedah staršev praviloma višje od javnih, a se tako cene kot način obračunavanja stroškov močno razlikujejo. Za en mesec obiskovanja Zasebnega vrtca Mezinček v Kranju, ki je bil pred nedavnim vpisan v razvid pri ministrstvu, je treba odšteti od 192 do 454 evrov za prvega in od 160 do 206 evrov za drugega otroka, odvisno od tega, v kateri dohodkovni razred spadajo družine, pojasnjuje direktorica Hojka Oman.

V Zasebnem varstvu Žabice Grosuplje, kjer si že dlje časa prizadevajo, da bi jih vpisali v razvid vrtcev, je cena enotna - 350 evrov na mesec, pravi vodja varstva Lili Zupet. Status vrtca bi jim dovoljeval vključitev dvanajstih otrok, varuh, ki opravlja zasebno varstvo, pa jih sme imeti le šest, pojasnjuje Zupetova. Čeprav program zanje ni nujen, delujejo po kurikulumu za javne vrtce.

"Glavna konkurenca so varuhi na črno, ki jih je predvsem v vaških okoljih veliko," pravi Zupetova. A pred njimi ima zasebno varstvo, kakršnega vodi, precej prednosti. Dejavnost je podvržena rednim inšpekcijskim nadzorom, prostori in oprema morajo biti primerni, prehrana raznovrstna, zdrava in zadostna. "Vse to je pri varuhih na črno pod vprašajem." Sicer pa tudi zasebno varstvo na črno ni poceni. Kot smo izvedeli, zanj varuške staršem zaračunajo med 10 in 15 evrov na dan.