Film je politični triler z zgodbo o mladem Pakistancu, ki ga je "ameriški sen" zvabil na Wall Street, kjer se znajde v kritični situaciji s talci. Mira Nair je z Monsunsko poroko leta 2001 že osvojila zlatega leva in se potem še nekajkrat uvrstila na beneški festival, njen otvoritveni film letošnje Mostre, kot se popularno imenuje beneški filmski festival, pa bo prikazan zunaj konkurence.
Vrsta starih znancev
V uradni program je izbranih 17 filmov, s po tremi pa so se uvrstili edino Američani - Terence Malick s To the Wonder (Čudežu), Brian De Palma s seksualnim trilerjem Passion (Strast), Harmony Korine s Spring Breakers (o skupini najstnic, ki oropajo restavracijo s hitro prehrano) - in Italijani, Marco Bellochio z Bella addormentata (Trnuljčica - ki pa govori o vprašanju evtanazije), Daniele Crispi z E stato il figlio (Sin je bil) in Francesca Comencini z Un giorno speciale (Poseben dan). Dva filma sta belgijska, Superstar Xaviera Giannolia in La Cinquieme saison (Peti letni čas) v korežiji Petra Brosensa in Jessice Woodworth, s po enim pa so zastopane Avstrija - Paradisie: Glaube (Paradiž: Vera), drugi del trilogije Ulricha Seidla, Filipini - Thy Womb (Tvoje naročje) Brillanteja Mendoze, Francija - Apres mai (Po maju, namreč pariškem maju '68) v režiji Oliviera Assayasa, Izrael - Napolni praznino (Rama Burshtein), Japonska - Outrage Beyond (Izgred) Takeshija Kitana (dobitnika zlatega medveda za Ognjemet), Južna Koreja - Pieta Kim Ki-duka, Portugalska - Linhas de Wellington (Valeria Sarmiento), Rusija - Izmena (Izdaja) Kirila Serebrenikova in Velika Britanija - At Any Price (Za vsako ceno) Ramina Bahranija.
Ti filmi, izbrani izmed 3231 prijavljenih, bodo torej konkurirali za zlate leve, kot se po letu 1980 imenujejo nagrade tega najstarejšega filmskega festivala na svetu (njegova prva verzija datira v letu 1934). Letošnji festivalski žiriji predseduje ameriški režiser Michael Mann, sestavljajo pa jo še francoska igralka Laetitia Casta, britanska igralka Samantha Morton, srbska performerka Marina Abramović, švicarska režiserka Ursula Meier, italijanski režiser Matteo Garrone, izraelski režiser Ari Folman, argentinski režiser Pablo Trapero ter hongkonški producent Peter Ho-Sun Chan. V okviru uradnega programa bo zunaj konkurence prikazanih 15 igranih in devet dokumentarnih filmov, med njimi tudi "film presenečenja", The Master (Gospodar) v režiji Paula Thomasa Andersona in s Philipom Seymourjem Hoffmanom v vlogi vodje religiozne organizacije, ki spominja na ustanovitelja scientologije Lafayetta Ronalda Hubbarda, in dokumentarec o Michaelu Jacksonu Bad 25 v režiji Spika Leeja.
Močna zasedba režiserk
Na vsakem velikem festivalu pa poleg uradnega programa obstajajo še drugi, na beneškem so to Horizonti, ki bodo z 18 celovečernimi in 15 kratkimi filmi predstavili "nove filmske trende", Teden mednarodne kritike, ki obsega sedem prvencev, Dnevi avtorjev (Giornate degli Autori, to je neodvisna sekcija, ki jo je ustanovilo italijansko združenje filmskih ustvarjalcev, ANAC) ter dva retrospektivna programa: "80", ki predstavlja izbor filmov iz arhivov beneškega festivala, in Klasiki, to so restavrirane verzije klasičnih filmov in dokumentarcev o filmih in filmarjih (v "klasiko" spadajo tudi že Nebeška vrata Michaela Cimina, 1980).
Po besedah direktorja festivala Alberta Barbere se v letošnjem festivalskem programu veliko filmov loteva aktualnih tem, kot so gospodarska kriza, arabska pomlad ter verski fundamentalizem, še posebej pa ga veseli močna zasedba režiserk na festivalu, kar "morda kaže na dobrodošle spremembe v filmskem svetu". Izpostavil je tudi festivalski novosti - vpeljavo filmske tržnice ("kot protiutež doslej pretežno umetniško naravnani naravi festivala") in projekt Biennale College - Cinema (Akademija Bienala - film), kjer lahko mladi filmarji predstavljajo svoje zamisli in iščejo tudi finančno podporo za njihovo realizacijo.
Slovenski film se je v beneške festivalske programe prvič uvrstil leta 1947 z dokumentarcem Franceta Štiglica Mladina gradi, potem dvakrat s Kekcem Jožeta Galeta (1951 in 1963), leta 1968 spet z dokumentarcem Portret Božidarja Jakca Milke in Metoda Badjure, leta 2008 s Pokrajino št. 2 Vinka Möderndorferja, največji uspeh pa je požel s prvencem Jana Cvitkoviča Kruh in mleko, ki je osvojil leva prihodnosti. Lani se je na beneški festival uvrstil Vlado Škafar s filmom Oča.
