Filozof Igor Pribac poudarja, da rezultat govori o vsesplošnem nezaupanju do sredinskih politikov vseh usmeritev. Meni pa, da o vzrokih ni treba prav dolgo razmišljati. "Imeli smo vlado, ki je v treh letih uspela zapraviti svoje zaupanje in je v očeh državljanov padla tako nizko, da je uživala zgolj 20 odstotkov podpore. Zdaj imamo vlado, ki ji je ta isti rezultat uspel že v pol leta. Ta 'dosežka' napovedujeta takšen izid meritev," je prepričan Pribac. Dodaja, da je ta izid zelo slab obet za odločitve, ki so pred nami in za vsako naslednjo vlado, ki bo nastala po tej. Slovenski politiki so med volivci uživali kredit, ki pa je po Pribčevem mnenju zdaj zapravljen.

Sindikalist Branimir Štrukelj pa rezultat raziskave pripisuje popolnemu nezaupanju državljank in državljanov do političnega razreda. "To nezaupanje so si prislužili politiki s svojim neetičnim, nenačelnim delovanjem, s postavljanjem ozkih strankarskih interesov in osebnih preferenc v ospredje, hkrati pa je razlog tudi na vsebinski ravni, ker politiki vztrajajo pri ohranjanju tega neoliberalnega modela, ki očitno ne kaže več znakov življenja," je oster Štrukelj.

Osebni prestiž pred državotvornim delovanjem

Tudi Pribac vidi razlog v podobnem. "Politika je vedno bolj kontaminirana s politiki, ki imajo, četudi na sodiščih še ne dokazane, resne težave s pravom, in politiki, ki s svojim delovanjem nasprotujejo najbolj elementarnim predstavam poštenosti," je prepričan. Poleg tega tudi opozarja, da je v politiki prevladal nek osebni prestiž nad resnim državotvornim delovanjem. "Ozki interesi se torej prebijajo v ospredje in se postavljajo pred široke obče interese."

Prepričan je, da tu veliko odgovornost nosi tudi vlada. "To odgovornost je iskati predvsem v tem, da se ne drži svojega koalicijskega programa, obljub, da bo to koalicija, ki se bo posvetila izhodu iz krize."

Pribac opozarja, da aktualna koalicija ne deluje v skladu s koalicijsko pogodbo, ampak v skladu z "duhom, ki ga je iz steklenice potegnil znameniti članek Tomaža Majerja". To delovanje po njegovem spodbija možnosti zaupanja v politiko, možnosti konstruktivnega vzdušja ne le v sferi politike in v parlamentu, temveč tudi širše družbe.

"Politično omrtvičena vlada"

"Velika iluzija je misel tistih politikov, tu mislim na Viranta, ki menijo, da je ob vsem zasejanem zdraharstvu, ki je nastal v skladu z delovanjem v duhu Tomaža Majerja, preprosto obrniti list in začeti novo poglavje z istimi ljudmi, v isti zasedbi, z istimi podlagami. To preprosto ne bo mogoče," opozarja Pribac. Poudarja tudi, da bo treba to čim prej spoznati, "kajti ohranjanje tega političnega mrtveca pri življenju dlje časa je v resnici kontraproduktivno, saj nas oddaljuje od vladne koalicije, ki bo v resnici izvajala to, kar je obljubila – namreč ukrepe za izhod iz krize".

Opozoril je tudi, da so resne reforme v slovenskem parlamentu možne le s pomočjo opozicije, zahtevajo torej kvalificirano dvotretjinsko večino. "Opozicija mora tako biti vselej opozicija, ki bo toliko naklonjena tem reformam, da ne bo sprožila referendumov. Seveda pa reforme zahtevajo tudi tolikšno naklonjenost sindikatov, da tega ne bodo sprožili. Vsaka referendumska pobuda ima torej velike možnosti, da jaha na tem splošnem nezadovoljstvu nad politiko, ki ga ta anketa kaže, in uspe".

To je zanj še en dokaz več, da je ta vlada "politično pravzaprav že omrtvičena". "Ne le to, v resnici je to tudi zelo slab obet za kakršnokoli prihodnjo vlado, ki bo morala računati na to, da ne bo uživala tistega običajnega visokega odstotka zaupanja, temveč bo deležna tega splošnega vzdušja in bo pričakana, lahko bi rekel na nož oziroma z zelo visokimi pričakovanji," opozarja.

Kliknite na grafiko za povečavo.

Predvidena volilna udeležba na predsedniških volitvah je svetla točka

Je pa Pribac izpostavil eno svetlo točko v trenutni situaciji. "Kolikor vem, ankete ne kažejo, da bi bila predvidena udeležba na predsedniških volitvah kaj nižja. Ta podatek govori o tem, da razočaranje nad politiko morda le ni tolikšno, da ljudje ne bi hoteli priti na volitve tam, kjer se jim zdi, da lahko sami nekaj pomembnega odločijo. Gre seveda za odločitev o edini politični funkciji, o kateri volivci odločajo neposredno in v tem dejstvu gre iskati razlog za to razmeroma visoko napovedano udeležbo na predsedniških volitvah. Volivci se verjetno malo zavedajo tega, da ima politik izjemno omejene možnosti posega v reševanje te krize, ampak cenijo pa to, da bodo predsednika postavili sami, neposredno," je razložil.

Vendar pa opozarja na nekaj drugega: "Ko ni politika, ki ne bi padel v očeh volivcev, se postavlja vprašanje, na katerega z gotovostjo ne more odgovoriti, se pa nakazuje. Namreč, da je v očeh volivcev vendarle padla tudi politika kot sfera odločanja o skupnem dobrem. Kot verjetno najpomembnejši družbeni podsistem. Ljudje so morda naredili križ čez strankarsko parlamentarno politiko. Če je tako, je to neko izjemno nevarno sporočilo, kajti v resnici ni mogoče ponuditi nobene sprejemljive bližnjice, ki bi odpravila potrebo po političnem dogovarjanju." To je, kot svari Pribac, vzdušje, ki ga lahko izkoristijo avtokratsko naravnani populisti. "Tega se je bati. Od te možnosti je vendarle boljša tista, ki bi vse skupaj zanikala, a tudi ta ni prijetna. Pomeni namreč, da se bo ta glas nezadovoljstva, ki ga je zaznati iz rezultatov anket, preselil na ulice, transparente."

Štrukelj: Ljudje so pripravljeni izbrati karkoli drugega

Tudi Štrukelj splošen padec zaupanja ocenjuje kot izjemno nevarno situacijo. "Očitno je, da so ljudje pripravljeni izbirati karkoli drugega," je prepričan. "To se mi zdi v tem trenutku največja nevarnost. Upravičena zavrnitev sedanjega političnega razreda odpira velika tveganja, ker omogoča demagogom, da lahko v hitrem, kratkem času nekih predčasnih volitev osvojili vpliv in stvar potem le še poslabšali," poudarja.

Za Štruklja je tudi odpiranje ideoloških tem znak, da vlada nima rešitev. "Predsednik vlade odpira ideološke teme, kar ne govori zgolj o njegovi obsedenosti in nekih poračunavanjih s svojo mladostjo in samim sabo. Govori na neki objektivni ravni o tem, da vlada nima absolutno nobene rešitve. Ta vlada v pol leta več od tega, da je prišla na genialno idejo, da je treba še dodatno znižati plače, da je treba na cesto pometati okoli 20 tisoč ljudi v javnem sektorju, sploh ni prišla. In to je prava katastrofa," je še dodal Štrukelj.

Tudi prihodnja vlada bo morala premagovati nastalo vzdušje

Varčevalni program, ki ga je dosegla ta vlada v prvih nekaj mesecih, je Pribac označil za veliki, ampak tudi edini dosežek, ki pa je na nek način že na več področjih miniran. "Ne verjamem, da bo lahko ta vlada dosegla konsenz, ki je potreben za to, da bi lahko sprožila še kakršnekoli restriktivne ukrepe, ne da bi ti dosegli splošno nezadovoljstvo. Tega bo ta ali oni politični akter izkoristil za referendum oziroma za to, da ljudi pošlje na ulice. Zdi se, kot da smo pred alternativo bodisi konstruktivne nezaupnice bodisi tehnične vlade s širšo politično podporo. Vendar bo tudi slednja morala premagovati nastalo politično vzdušje, ki je trajnejše od te politične vlade," je zaključil.