Egipt je bil desetletja odvisen od ameriške pomoči, ki je v preteklosti znašala več kot milijardo dolarjev letno. Zdaj namerava predsednik Mohamed Mursi odpotovati na Kitajsko in tam iskati nove investicije, kar je jasen znak, da se skuša oddaljiti od Zahoda. 

Egipt sicer nujno potrebuje denar, ki bi ga lahko dobil od ZDA, Svetovnega mednarodnega sklada in zalivskih monarhij. Toda geopolitični interesi Kaira ležijo drugje. "Dolgoročno se želijo Egipčani zbližati s Kitajsko, ki lahko zapolni praznino, tako da se jim ne bo treba več zanašati na zahod," je razkril Hughes. 

V zameno je Peking očitno zainteresiran za dostop do Sredozemlja in tudi Sueškega prekopa, razmišlja Hughes. Čeprav na prvi pogled Kitajska ne pridobi veliko, je resnica, da sta ti dve stvari precej pomembni, saj želi kitajska dostop do pristanišč, je dodal. "Želijo se povezati z nekom, ki še nima zaveznikov. Zavezništvo z Egiptom in dejstvo, da bi ga vzeli od nas (Američanov, op.a.) je zmaga za Kitajsko," je prepričan Hughes.

Po Kitajski se bo Mursi obrnil še k Iranu

Prav tako zanj ni nobena skrivnost, da se bo predsednik Mursi po Kitajski obrnil še na Iran, trn v peti Zahoda. Glede na trenutne napetosti zaradi teheranskih jedrskih projektov bi bila to zelo provokativna poteza. Ameriški analitik je vseeno mnenja, da je želja po povezavi med Kairom in Teheranom vzajemna.

"Povezava, ki je tukaj nihče ne omenja, je Izrael," je povedal Hughes in razložil, da lahko Egipt pritisne na Izrael in tako ustavi njihovo sproščeno besedičenje o napadu na Iran. "Tukaj je povezava, Mursi je tukaj videti kot geopolitični genij. Če bi lahko to izvedel in dosegel, da bi Izrael stopil korak nazaj z vsem tem govoričenjem o 'bombardiranju Irana' - to bi bilo precej neverjetno," meni Hughes.

"Pa tudi, če Egipt najde partnerja v Iranu, se jim ni treba več zanašati na ZDA ali Izrael, temveč lahko ponovno prinesejo ravnotežje v zalivske monarhije," je razložil Hughes in spomnil, da ima Muslimanska bratovščina, ki jo predstavlja Mursi, veliko težav s Savdsko Arabijo. "Gre za zanimivo dinamiko. Čeprav so člani Muslimanske bratovščine suniti, Iranci pa so šiiti, imajo še vedno veliko skupnih interesov proti Savdski Arabiji."