Zaposleni mu pravijo tudi Merkur. Vanj gredo vedno, kadar se v sosednjem delujočem objektu kaj pokvari ali česa zmanjka. Trgovina posebne vrste? Niti ne: gre za leseni del Doma Bohinj, ki sodi k Centru šolskih in obšolskih dejavnosti. Že na oko sumljivo propadajoči leseni objekt pa je tak dejansko od leta 1996, ko ga je prevzela država. Spomnimo se, da je nekdanji mladinski dom dejansko bil izobraževalni center za mlade politične in druge kadre nekdanje države. Zato so ga tudi obnovili, a je z osamosvojitvijo životaril kot hotel, ki ni bil nikdar rentabilen. Ko ga je prevzel Center šolskih in obšolskih dejavnosti, je dobil novo vsebino in stalne goste. V njem je 110 postelj, skozi vse leto pa v njem kot v podobnih objektih po Sloveniji biva šolska mladina v okviru različnih programov.
Zakaj je leseni del (p)ostal povsem dotrajan in dejansko "hotel za rezervne dele", nismo mogli ugotoviti. Nobenega dvoma pa ni, da v njem ni mogoče namestiti gostov in je le vprašanje časa, ali ga bo država obnovila ali pa bo dobesedno uničen. Glede na to, da je v neposredni bližini ena od najbolj znanih bohinjskih črnih gradenj, ki naj bi jo porušili, so nas v Bohinju opozorili tudi na odnos države do skupne lastnine.
Objekt leži tik nad jezersko obalo in po lokaciji sodi med najlepše v Bohinju. Očitno pa tudi država ni zgledna lastnica nepremičnin, ki potrebujejo skrb. Če pa se v zidanem delu kaj pokvari, velikokrat ni treba v trgovino - le v sosednjo stavbo, ki za svojim "idiličnim" lesenim pročeljem skriva klavrn odnos gospodarja do svoje lastnine.