O usodi Pakistanca, ki je dostavil bin Ladnovo DNK

Video, v katerem nekdanji uslužbenci vojske in obveščevalnih služb kritizirajo Obamo, da je smrt bin Ladna izkoristil v politične namene ter z razkrivanjem informacij ogrozil ljudi, je dolg 22 minut. "Vlada je z objestnim nespoštovanjem (pravil) medijem posredovala informacije, ki so namerno ali ne pomagale identificirati pakistanskega zdravnika, ki nam je pomagal v operaciji uboja bin Ladna," denimo pravi upokojeni polkovnik Jamie Williamson. Nekdanji uslužbenec Cie Fred Rustman trdi, da je bilo razkrivanje informacij o operaciji uboja bin Ladna "več kot samo neumnost, to je bilo zlonamerno politično okoriščanje". Nekdanji pripadnik specialnih enot Tjulnji Ben Smith pa je kritiziral vlado, ker si je po njegovem prisvojila vse zasluge za smrt bin Ladna: "Gospod predsednik, vi niste ubili bin Ladna. Amerika ga je." Obamo so tudi kritizirali, ker naj bi vlada posredovala zaupne podatke operacije avtorjema filma o lovu na bin Ladna. O tem, da je bivši šef Al Kaide očitno lahko zelo pomembna tema, priča podatek, da sta avtorja filma, z oskarjem nagrajena producent in scenarist Mark Boal ter režiserka Kathryn Bigelow, začetek predvajanja filma prestavila na čas po novembrskih volitvah zaradi očitkov, da želita z njim pomagati Obami.

Bela hiša je po uboju bin Ladna 2. maja 2011 res nenavadno hitro javno spregovorila o nekaterih vidikih operacije. Sčasoma se je pojavilo tudi dosti zaupnih informacij, ki so ušle v javnost. Ameriški mediji, ki so preverjali kritike na račun Obame v videu, sicer ocenjujejo, da večinoma ne držijo. Za obveščevalne službe je najhujša kritika tista, ki govori o pakistanskem zdravniku Šakilu Afridiju. Ta je v Abotabadu vzpostavil lažni program cepljenja, da je prišel do vzorcev DNK, ki jih je posredoval Cii, da je potrdila identiteto. Po uboju bin Ladna ga je Pakistan aretiral in obsodil na 33 let zapora zaradi sodelovanja z vodjo islamske paravojaške skupine, čeprav je v ozadju verjetno njegovo sodelovanje z Američani, katerih operacija uboja bin Ladna je razburila in osramotila Islamabad. Po podatkih ameriških in britanskih medijev je Cia Afridiju naročila, naj zapusti državo takoj po operaciji, a je okleval, Pakistanci pa naj bi se do njega dokopali z zaslišanjem njegovih sodelavcev.

Kritike, ki jih je na Obamo naslovila skupina, je ponovil tudi republikanski predsedniški kandidat Mitt Romney, rekoč da predsednik posreduje javnosti preveč zaupnih podatkov o tajnih operacijah, da bi si utrdil podobo zanesljivega vrhovnega poveljnika. Obama je za zdaj ob kritikah bolj ali manj zamahnil roko in jih pripisal gibanju čajank in drugim političnim nasprotnikom. Video pa vendarle močno spominja na dogajanje pred osmimi leti, ko je skupina vietnamskih vojnih veteranov dokazovala, da demokratski predsedniški kandidat John Kerry v resnici ni zaslužil odlikovanj, ki jih je v Vietnamu dobil za pogum in ker je bil ranjen. Kerry se sprva za napade ni zmenil, ko se je le zganil, pa škode ni mogel več popraviti in po vodi je splavala njegova velika osebnostna prednost pred Georgeem Bushem. Letos je sicer drugače, saj nasprotno od leta 2004 zunanja politika ni med prednostnimi temami, a to se lahko tudi spremeni, Obama pa ima tu sodeč po anketah precejšnjo prednost pred Romneyjem.

So imeli ukaz, naj ga ujamejo ali ubijejo?

Bela hiša je bila v teh dneh po uradnih odzivih sodeč presenečena tudi nad napovedjo knjige No Easy Day, ki podrobno opisuje operacijo skupine šestih specialnih enot Tjulnji, v kateri so ubili bin Ladna. Pod psevdonimom jo je napisal pripadnik skupine, izšla pa bo 11. septembra. Po zakonu bi moral dati knjigo pred objavo pregledati obrambnemu ministrstvu, da izločijo morebitne zaupne podatke. Založnik sicer pravi, da je knjigo pregledal odvetnik, ki se spozna na specialne operacije. A Pentagon pravi, da to nič ne šteje in da je po objavi mogoča kazenska preiskava. Kaj vse je v knjigi, ni znano, lahko pa bi avtor denimo razkril, ali so imele specialne enote nalogo, naj poskušajo bin Ladna zajeti, ali pa so imele že od začetka ukaz, da ga ubijejo. Založnik jo napoveduje kot pogled "enega prvih ljudi, ki je vstopil skozi vrata sobe v tretjem nadstropju skrivališča terorista (bin Ladna) in ki je bil zraven, ko so ga ubili".

Televizija Fox je medtem izbrskala ime avtorja, proti kateremu so se zaradi objave obrnili nekdanji kolegi v specialnih enotah. Sam pa je prek sodelavca sporočil, da bo večino denarja namenil skladu za pomoč družinam ubitih tjulnjev.