Časnik Jutro je dan potem objavil pretresljiv mirovni apel belgijskega kralja in poročal o dvoličnosti ruske politike, Ribbentropovem večurnem razgovoru v Moskvi in o silnem evropskem ogorčenju v pričakovanju pojasnil glede nemško-ruskih pogajanj. Popoldne je natisnil, na dveh listih, še posebno izdajo s sporno pogodbo.

Rusko-nemška pogodba podpisana

Rusija ne bo sodelovala v nobeni zvezi, ki bi bila kakorkoli naperjena proti Nemčiji - Pogodba je sklenjena za deset let

BERLIN, 24. avgusta. Nemški poročevalski urad poroča ob pol treh zjutraj iz Moskve:

Zunanji minister v. Ribbentrop se je včeraj popoldne ob 15. sestal s predsednikom sveta ljudskih komisarjev g. Molotovom. Sestanku je ves čas prisostvoval nemški veleposlanik Schullenburg, nekaj časa pa tudi Stalin. V triurnih razgovorih je bil dosežen sporazum o sklenitvi nemško-sovjetske nenapadalne pogodbe. (...)

Pogodba je sestavljena in podpisana v dveh izvirnikih, v ruskem in nemškem. Imenuje se "Nenapadalna pogodba med Nemčijo in Unijo sovjetskih socialističnih republik" ter določa v sedmih točkah, sklicujoč se v uvodu na nemško-rusko nevtralnostno pogodbo iz leta 1926., naslednje:

1. Obe stranki se zavezujeta, vzdržati se vsake nasilne akcije, vsakega napadalnega dejanja druga proti drugi, bodisi posamezno ali skupaj s tretjimi.

2. Ako bi bila katera obeh pogodbenih strank napadena od tretje države, druga pogodbena stranka v nobeni obliki ne bo nudila tej tretji državi nikake pomoči.

3. Vladi obeh pogodbenih strank se bosta v bodoče stalno medsebojno obveščali in posvetovali v vseh zadevah, ki se tičejo njunih skupnih interesov.

4. Nobena obeh pogodbenih strank se ne bo priključila nobeni skupini držav, ki bi bila neposredno ali posredno naperjena proti drugi pogodbeni stranki.

5. Vsa morebitna bodoča sporna vprašanja se bodo med obema pogodbenima strankama reševala na miren način, s konzultacijami ali po razsodišču.

6. Pogodba velja deset let. Ako je nobena stranka ne odpove leto dni pred njenim potekom, se avtomatično podaljša za nadaljnjih pet let.

7. Pogodba naj se ratificira v najkrajšem času. Ratifikacijske listine se bodo izmenjale v Berlinu. V veljavo pa stopi pogodba že takoj s podpisom.

Zunanji minister v. Ribbentrop je obvestil kancelarja Hitlerja o podpisu pogodbe davi ob 1. Popoldne ob 13. se bo v. Ribbentrop vrnil z letalom iz Moskve v Berchtesgaden, da poda Hitlerju podrobno poročilo o izvršitvi naložene mu misije.

Jutro, Posebna izdaja, 24. avgusta 1939

Moskovska senzacija

(...) Osupnjenost nad tem nepričakovanim dogodkom, ki se je, kakor danes časopisje priznava, pripravljal v senci poslaništev že štiri mesece, je tem večja, ker sta Anglija in Francija v istem času imeli v Moskvi najprej skupino svojih najbolj izbranih diplomatov, da sklenejo s sovjetsko vlado politično zvezo, ter zbirko svojih najbolj odličnih generalov in admiralov, da po odhodu političnih odposlancev načnejo s sovjetskimi generali pogajanja za vojaško zvezo, medtem ko so se isti rdeči diplomati in generali v stranski sobi razgovarjali z zastopniki Nemčije za pogodbo, ki naj zanika tisto, za katero so se potegovali zastopniki Anglije in Francije. To je zagonetnost, ki je danes še nedojmljiva.

Svet je še danes pod vtisom tega dogodka in še ni imel časa, da bi se zbral in presodil položaj, ki je nastal, niti da bi razmeril in oddvojil vse ono, kar pri gromkem odmevanju moskovske senzacije spada med resnico, in kar spada na področje gole fantazije. Treba bo čakati nekaj dni, da se bo nekoliko zjasnilo, da se bodo pokazala glavna ozadja, da bo mogoče razločiti tudi stvarne poteze tega dogodka. Ko bo ležalo pred nami besedilo napadalne pogodbe in ko bomo slišali, kakšne prevrate je povzročilo v zunanjepolitičnih smernicah nasprotujočih si taborov velesil, šele potem bo mogoče izreči tudi dokončno sodbo o dogodku, ki po svoji idejni zasnovi, po zgodovinskih nasprotjih, ki jih je čez noč izravnal, po okoliščinah, v katerih se je pripravljal, ter po posledicah, ki jih bo moral roditi, spada brez dvoma med najbolj senzacionalna presenečenja v povojni dobi. (...)

Najbolj slikovit je prikaz, s katerim je neki francoski list dal duška svojemu razpoloženju, ko je na dan objave o sovjetskem nenapadalnem paktu v debelih črkah čez vso prvo stran napisal Sovjetska Rusija vstopila v pakt proti Kominterni? Odgovor je pustil odprt, (...) ker ona govori svoj jezik, ki se v ničemer ni izpremenil od l. 1917 pa do današnjih dni, in ki ga zapad ne razume.

Cena, ki jo je Rusija dobila od Nemčije

London, 23. avg. Moskovski dopisnik "Daily Telegrapha" poroča, da je cena, ki jo je moral Berlin plačati za pakt z Moskvo, v tem, da bo Nemčija v primeru vojne z Japonsko pustila Rusiji na Daljnem vzhodu popolnoma svobodne roke. Rusija je bolj azijska kot evropska sila in dobro poučeni poznavalci mislijo, da je Nemčija izkoristila rusko željo, da se umakne od evropskih dogodkov in da se posveti azijskim interesom. V paktu z Nemčijo bo Rusija imela jamstvo, da se ji ni treba bati napada z zahoda.

Slovenec, 24. avgusta 1939