Predlog rebalansa proračuna za letošnje leto so tako določili pri dobrih 327 milijonih evrov, kar pomeni, da bodo odhodke občinskega proračuna znižali za približno 30 milijonov oziroma za približno 10 odstotkov glede na sprva načrtovane. Svetniki bodo o rebalansu predvidoma razpravljali na oktobrski seji. Na občinskem oddelku za finance in računovodstvo so povedali, da bodo v rebalansu skladno s sprejetim varčevalnim zakonom znižali maso sredstev za plače ter "poiskali skrite rezerve pri materialnih stroških in izkoristili nižje tržne cene za izvedbo projektov". Katere so te skrite rezerve, na oddelku niso povedali.
Zemljišča in stavbe se ne prodajajo
Medtem pa poročilo o polletnem izvrševanju občinskega proračuna kaže, da je v občinsko blagajno v tem času priteklo le 117,5 od načrtovanih 319 milijonov evrov, kolikor so si obetali v vsem letu, kar pomeni, da so na polovici leta pri 37 odstotkih prihodkov.
Enega od največjih primanjkljajev so tako kot v preteklih letih pridelali s slabo prodajo občinskega premoženja. "Nizka realizacija prihodkov iz naslova prodaje zgradb in prostorov je posledica gospodarske in finančne krize, višje cene denarja oziroma kreditov in pričakovanega padanja vrednosti nepremičnin," pojasnjujejo na občinskem oddelku za finance in računovodstvo. Poleg tega jim ne gre niti prodaja stavbnih zemljišč. Tudi prihodki od prodaje blaga in storitev - gre za povračilo obratovalnih stroškov in stroškov elektrike od najemnikov v občinskih poslovnih stavbah, za prihodke od počitniške dejavnosti in druge prihodke od najemnin - precej zaostajajo za predvidenimi. "Razlog za nizko realizacijo je večje število nezasedenih poslovnih prostorov in posledično neplačilo obratovalnih stroškov in pri prihodkih od počitniške dejavnosti sezonski značaj, torej večina prihodkov po končanem obdobju letnih dopustov," so pojasnili na oddelku. Komaj 1,5 odstotka načrtovanih sredstev jim je uspelo pridobiti iz državnega in evropskega proračuna. Med drugim se je zalomilo tudi pri pobranih taksah in pristojbinah. Te "predstavljajo odškodnino oziroma delno plačilo za opravljene storitve javne uprave" pojasnjujejo na oddelku za finance in računovodstvo ter dodajajo, da je težko natančno predvideti, koliko vlog bo prišlo na občino, zato so takse in pristojbine načrtovali skladno z realizacijo preteklega leta.
Po drugi strani pa izstopajo prihodki iz glob in kazni. Namesto približno polovice v letošnjem letu načrtovanega zneska za globe in kazni so mestni redarji pobrali kar 63 odstotkov tega zneska. Do konca leta naj bi redarji v občinsko blagajno prispevali 3,79 milijona evrov, doslej pa so že pobrali slabih 2,4 milijona evrov kazni.
Tudi odhodki ob polletju nižji od načrtovanih
Tudi odhodkovna stran proračuna je ob polletju nižja kot prihodkovna. Odhodki so prav tako nižji od načrtovanih in realizirani le v 37 odstotkih, od predvidenih 318 milijonov so jih v prvem polletju porabili le 117. Najeli so za pet od predvidenih osem milijonov evrov dolgoročnih kreditov. Poleg tega pa so prihranili predvsem na raznih investicijah (nakupi zgradb in prostorov, novogradnje, adaptacije, nakup prevoznih sredstev, priprave študij izvedljivosti), saj so porabili le 20 od na letni ravni načrtovanih 89 milijonov evrov.
Odlok o proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 2012 so svetniki sprejeli konec leta 2010, januarja letos pa prvi rebalans proračuna, ki je načrtoval prihodke v višini 319,4 milijona evrov in odhodke v višini 318,4 milijona evrov. Sicer pa je realizacija na prihodkovni strani približno enaka kot v minulih letih; tako so na občini lani od načrtovanih 334,5 milijona evrov do junija v proračun pridobili 122,4 milijona evrov prihodkov, kar pomeni 36,6-odstotno realizacijo. Leto prej so od 335 milijonov do junija v proračun zagotovili 118,7 milijona prihodkov, kar pomeni 35,4-odstotno realizacijo.
