Kaj naj rečem – v »svojo« industrijo sem se zagledal kot Harry Potter v najnovejši model Viledine metle. Žal večina ostalega sveta ne deli mojega navdušenja. Oglaševalske agencije so bile včasih vsaj »kul«, zdaj so nam kul faktor odnesli start-upi.
Pred dobrim letom in pol smo na vrhuncu krize z lastno digitalno agencijo MadwiseCC vstopili v industrijo, ki jo zadnja leta zaznamujejo izhlapevanje budgetov, kriza identitete in poceni tehnološke alternative. Zakaj? Zase lahko rečem, da zato, ker verjamem v industrijo-nekoč-znano-kot-oglaševanje ter predvsem, da je pravi čas za inoviranje v njej. Časi niso rožnati, skrivajo pa vznemirljiv potencial!
Oglaševalske agencije moramo za preboj na naslednjo stopničko inovirati na (najmanj) treh področjih:
odnos z naročnikom: z vidika naročnika je agencija plan B. Če bi imel naročnik dovolj sredstev, bi enostavno zaposlil kup ljudi s potrebnimi znanji, ki bi se ukvarjali le z njegovo znamko in bili neločljiv del ekipe. Ker jih nima (sredstev), je naslednja možnost agencija – tretirana kot zunanji izvajalec. Kako agencijo prestaviti v ekipo?
doseganje poslovnih ciljev: agencija mora naročniku pomagati doseči poslovne cilje podjetja. Splet je prinesel vrsto tehnoloških rešitev, ki s tem nimajo težav in naročniki z veseljem posegajo po njih. Kako agencijsko kreativnost prevesti v prave številke?
zaupanje kupcev: vse se začne in konča pri kupcih. Agencije nosijo svoj del odgovornosti, da me Armin iz uvoda tolaži, ker delam oglase. Kako redefinirati oglaševanje, da bo že samo po sebi kupcem pomenilo dodano vrednost?
Enostavno povedano: blagovne znamke plešejo tango s kupci, oglaševalske agencije pa mencajo ob strani in pogledujejo na plesišče. Se tanga ne da v troje? Bomo plesali pa Shepherds Crook!
