Tiskovni predstavnik nemškega finančnega ministrstva Martin Kotthaus je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes poudaril, da ni seznanjen s tovrstnimi načrti ECB, da pa bi bil takšen instrument, teoretično gledano, "seveda zelo problematičen".

"Veste, da v osnovi ne komentiramo odločitev ECB, ki je neodvisna institucija, vendar pa vseeno lahko povem, da o teh načrtih ne vem ničesar," je Kotthaus dejal po rednem vladnem brifingu.

Pozneje danes so se oglasili tudi v osrednji denarni ustanovi območja evra. Predstavniki ECB so zanikali nedeljsko poročanje nemškega tednika Der Spiegel, da načrtujejo uvedbo omejitve oz. zgornjo mejo stroškov zadolževanja posameznih držav na sekundarnih trgih in poseg na trge za zagotovitev ohranitve te ravni.

To poročilo so označili kot "absolutno zavajajoče". "Poročanje o odločitvah, ki še niso bile sprejete in tudi o individualnih pogledih, o katerih izvršilni odbor ECB še ni razglabljal, je absolutno zavajajoče," je poudaril tiskovni predstavnik ECB.

Stroški zadolževanja nekaterih ranljivih evrskih držav že nekaj časa burijo duhove. Španija in Italija se tako že nekaj časa soočata z zelo visoko zahtevano donosnostjo na svoje državne dolžniške vrednostne papirje. Prav visoke obresti pa so Grčijo, Portugalsko in Irsko prisilile, da so zaprosile za finančno pomoč evrskih držav in Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Predsednik ECB Mario Draghi je zgodaj avgusta sicer nekoliko pomiril trge, saj je napovedal, da bi banka lahko znova odkupovala obveznice ranljivih evrskih držav, če bodo te zaprosile za posojilo sklada za zaščito evra in sprejele ostre pogoje. Podrobnosti bodo po njegovih besedah dorekli do naslednjega srečanja Sveta ECB, ki bo 6. septembra.

Tedaj naj bi bilo po navedbah Spiegla znano tudi, ali bo ECB uvedla kapico na obresti na obveznice evrskih držav v težavah ali ne.

V Nemčiji pa ne nasprotujejo le kapici, temveč so v nemški centralni banki Bundesbank že ponovili tudi svoje nasprotovanje odkupovanju obveznic ranljivih držav. Med drugim so opozorili, da bilo lahko tovrstno zniževanje obresti potekalo neskončno.

"Odločitve o tem, ali tveganja za solventnost porazdeliti širše, morajo sprejeti nacionalne vlade in parlamenti," so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa prepričani v Bundesbank.