Prenos slabih terjatev na posebno ustanovo je po mnenju Ahčana smiseln iz več razlogov, prvi pa je, da bi s tem banke razbremenili, da se ne bi več ukvarjale s slabimi terjatvami oz. reševanjem podjetij, saj to ne predstavlja glavnino njihovega delovanja.
"S tem, ko se prenesejo slabe terjatve, se da tudi trgom jasen signal o velikosti slabih terjatev. V prejšnjem primeru, ko se ni vedelo koliko je dejansko slabih terjatev, banke težje pridejo do virov," je za STA ocenil Ahčan. S prenosom slabih terjatev na zunanjo agencijo bi po njegovem mnenju izboljšali tudi kapitalsko ustreznost bank. "Gledano v celoti je ta rešitev boljša kot pa neposredna dokapitalizacija bank," je dodal.
Ob tem je Ahčan opozoril, da je velik obseg slabih terjatev sistemski problem slovenskih bank, ki po obsegu problematike presega zmožnosti posameznih bank, zato ministrstvo tudi predlaga reševanje vseh slabih terjatev na enem mestu.
Spregovoril je tudi o morebitnih učinkih prenosa slabih terjatev na javne finance. "Javnofinančni učinki bodo po mojem mnenju manjši, kot bi bili v primeru, da bi se slabe terjatve reševalo v okviru bank. Nedvomno pa bodo javnofinančni učinki prisotni," je poudaril Ahčan.
Predlagana rešitev zato po njegovem mnenju ni slaba. "Vendar je treba za upravljanje slabih terjatev najti ustrezne tuje kvalificirane upravljavce, skratka odmakniti izpod vpliva politike," je ocenil. Ljudi, ki bodo upravljali državno premoženje, pa moramo po njegovem mnenju poiskati prek razpisa.
Ministrstvo za finance po besedah ministra Janeza Šušteršiča sicer ocenjuje, da je reševanje problematike slabih terjatev zunaj bank boljša rešitev od reševanja v okviru bank. Minister pa v četrtek ni želel špekulirati o morebitnih učinkih takšnega prenosa slabih terjatev na javne finance.
Glede načina sanacije bank se je koalicija že v začetku tedna uskladila o prenosu slabih terjatev na poseben sklad ali agencijo zunaj bank. "Nekaj je še izračunov in podrobnosti, ki jih je treba proučiti, a smer je določena," je v četrtek povedal Šušteršič.
