Perkoner je tako od leta 2000 do 2009 na nezakonit način spravil v svoj žep kar 67.529 evrov. Na ljubljanskem sodišču so ga zaradi goljufije obsodili na pogojno kazen leto in deset mesecev zapora, a mu ne bo treba za rešetke, če v preizkusni dobi treh let ne stori novega kaznivega dejanja. Drugi pogoj, da ne bo končal v zaporu, je ta, da mora v dveh letih po pravnomočnosti sodbe povrniti denar, ki si ga je neupravičeno pridobil. In še tretja sankcija, ki so mu jo izrekli: po še nepravnomočni sodbi mora plačati tudi stransko denarno kazen v znesku 3331 evrov.
Postopek je sprožilo pismo, ki ga je oktobra 2008 neznanec poslal obveščevalno-varnostni službi ministrstva za obrambo. V njem je bilo med drugim zapisano, da si Perkoner že leta obračunava potne stroške na relaciji Tržič-Cerklje ob Krki, čeprav že ves ta čas stanuje na Bizeljskem, od koder se ob lepem vremenu vozi v službo tudi s kolesom.
Vsak dan iz Tržiča na Bizeljsko in nato spet v Tržič
V službi se je zaradi tega znašel v disciplinskem postopku, tožilstvo pa je napisalo obtožnico zaradi goljufije, ki jo je Perkoner na sodišču zanikal. Zatrdil je, da se je v resnici vsako jutro v službo vozil iz Gorenjske. Po službi se je odpeljal k svoji partnerici in otrokom, ki so živeli na Bizeljskem, pozneje pa spet nazaj v približno uro in petinštirideset minut oddaljeni Tržič k tastu in tašči. Partneričini materi je pomagal pri negi bolnega in invalidsko upokojenega moža. Tašča je bila še zaposlena, zato je tastu včasih pripravil hrano, ga pomagal umiti ali preobleči, je razložil.
A sodišča s svojo razlago nekako ni prepričal. Sodnemu senatu se ni zdelo logično, zakaj je bil ravno on tisti, ki je pomagal sorodnikoma. Z njima ni bil v tako izjemnih odnosih, da bi (z družino in otroki na Bizeljskem ter 157 kilometrov oddaljeno službo) prevzel breme tastove zdravstvene oskrbe. Zakaj zanj ni skrbel njegov sin, ki je živel v bližini? Zakaj ne njegova hči, obtoženčeva žena? Bila je brezposelna, lahko bi z otroki živela na Gorenjskem in pomagala skrbeti za očeta. In koliko je lahko tastu obtoženi sploh pomagal, če je v Tržič prihajal zvečer in ga zapuščal že zgodaj zjutraj? Senat se je spraševal tudi to, zakaj je pooblastil taščo, da je v Tržiču (kjer je imel res prijavljeno bivališče) dvigovala njegove poštne pošiljke. Kako to, da v stanovanjskem bloku, kjer naj bi bival, ni znal našteti niti enega soseda po imenu in priimku. In zakaj je leta 2008 ob varnostnem preverjanju, ki so ga opravljali v službi ob podaljšanju njegove pogodbe o zaposlitvi, dejal, da živi v Tržiču skupaj z vso družino, na Bizeljskem pa da ima zgolj vikend? Na vsa ta vprašanja sodni senat ni našel logičnega odgovora.
Za anonimno prijavo obtožil sina
Perkoner je zatrjeval, da ga je zagotovo prijavil njegov starejši sin iz prejšnje zveze. Maščeval naj bi se mu, ker ga je leta 2006 zaradi nesoglasij napodil od doma. Sodniki se s tem niso strinjali. Menili so, da bi ga (če bi dejansko vedel, da oče krši predpise) v tem primeru prijavil že takoj, ko sta se sprla, in ne dve leti pozneje. V nasprotju z obtoženčevo (zdaj že bivšo) partnerico in taščo, ki sta pričali v njegov prid, sin na sodišču ni hotel pričati. Je pa v preiskavi povedal, da je oče ves čas živel na Bizeljskem. O tem, da bi se popoldne vozil v Tržič in tam prespal, ni vedel nič. Če so šli v Tržič, je šla tja vsa družina in ne le on, je pričal.
Sodniki torej obtoženčevi zgodbi niso verjeli. Ker še nikoli ni bil kaznovan, so mu izrekli pogojno kazen. Na obrambnem ministrstvu pa so mu zaradi težje kršitve vojaške discipline izrekli ukrep prenehanja delovnega razmerja. Na takšno odločitev se je pritožil, a po naših podatkih, ki so neuradni, ni uspel.
