Finančni minister Wolfgang Schauble je danes namignil na možen referendum, podprl ga je vodja poslanske skupine demokratčne stranke (FDP) Rainer Brüderle. Referendum zahteva tudi vodja CSU Horst Seehofer. Po njegovih besedah bi morali nemške državljane povprašati o treh ključnih vprašanjih: koliko pristojnosti naj Nemčija še dovoli prenesti na Bruselj, ali se naj dovoli še sploh sprejemanje novih članic in v kolikšni meri naj Nemčija še finančno pomaga drugim članicam EU.
Za takšen referendum, kot ga predlaga Seehofer, bi Nemčija sicer morala najprej spremeniti temeljni zakon. "Takšne oblike referenduma bi morali opredeliti v temeljnem zakonu," je dejal Seehofer. Evropa po njegovem mnenju ne sme ostati projekt elit. "Zgolj z več transparentnosti in sodelovanja državljanov lahko dosežemo večjo legitimnost in presežemo krizo zaupanja nasproti evropskim inštitucijam," je dodal.
Nemški finančni minister Wolfgang Schauble (foto: Daylife)
Še pred izjavami Seehoferja je Brüderle glede na globino dolžniške krize referendumu o politični prihodnosti označil kot možen. "Verjetno je, da bomo prišli do točke, ko bodo potrebna dejanja te vrste," je Brüderle povedal za nemški časnik. Vodja socialnodemokratske stranke (SDP) Sigmar Gabriel je k referendumu pozival še bolj glasno. Povedal je, da je potrebno poskrbeti za skupno stabilnost dolgov vseh evropskih držav, obenem pa je treba skrbno nadzorovati situacijo doma.
"Evropa ne more venomer izkazovati solidarnosti"
Brüderle se je kritično opredelil tudi do Grčije. "Z zaskrbljenostjo gledamo na to, koliko grškega kapitala je v tujini, še posebej je to očitno pri višjih razredih družbe," je dejal. "Grčija še vedno ni implementirala vseh varčevalnih reform, njeno ekonomsko okrevanje še možno peša. Evropa pa ne more venomer izkazovati solidarnosti, če do dogovorjenih sprememb ni prišlo," je bil kritičen. Brüderle je nemški izstop iz evroobmočja označil kot politično zaželjen, obenem pa meni, da bi bil ekonomsko vzdržljiv.
Predsednik stranke FDP in minister za gospodarstvo Philipp Rösler je dejal, da je za stranko delo za EU delo ljubezni. Kritiziral je koalicijsko partnerico, krščansko-socialno unijo CSU. "To nas razlikuje od CSU, ki ji je združena evropa očitno zgolj sekundarna skrb," je dejal, četudi so v CSU kasneje poudarili, da so tudi pri njih izgubili strah pred potencialnim grškim izstopom iz evroobmočja.
Med zadnjimi je spregovoril tudi podpredsednik bavarske zvezne vlade Martin Zeil. Dejal je, da bi morale države v krizi v prvi vrsti s svojimi sredstvi in s pomočjo svojih državljanov reševati težave. "Vse države morajo izkoristiti notranje priložnosti, na primer sredstva svojih državljanov," je dejal. V Španiji je zasebno bogastvo državljanov štirikrat višje od javnega dolga, je navedel in zaključil: "Tako obstaja veliko možnosti, da se države rešujejo s 'svojim denarjem' preden za pomoč zaprosijo Nemčijo. S pomočjo prisilnih posojil svojih državljanov bi lahko spravili dolžniško krizo pod kontrolo."
Blaira skrbi, da bi VB z referendumom zapustila EU
Nekdanji britanski predsednik vlade Tony Blair je danes v intervjuju za nemški časnik Die Ziet izrazil zaskrbljenost, da bi se Velika Britanija lahko z referendumom odločila za izstop iz Evropske unije, piše portal Euractiv. Blair prav tako opozarja nemške politike, da lahko neustrezno ravnanje s to temo pripelje do globoke politične krize, ki bi lahko postala ravno ravno tako obsežna, kot je trenutna evrska kriza.
Tony Blair (foto: Daylife)
Tako kot v Nemčiji, postajajo pritiski nekaterih britanskih politikov, naj Velika Britanija izstopi iz EU, vedno večji. Desničarski politik in nekdanji minister za obrambo Liam Fox je dejal, da življenje zunaj EU ni tako kruto, kot se zdi. "Prebivalci VB so nezadovoljni s trenutno situacijo in naša naloga je, da jim prisluhnimo," je dejal.
Najnovejše ankete navajajo, da se število Britancev, ki bi izstop podprlo, veča, rezultat referenduma pa bi bil zelo tesen. Trenutni premier David Cameron je nedavno dejal, da je poziv k referendumu popolnoma legitimna tema pogovora, ki je ne smemo ignorirati.
