Osrednja evropska banka po novem ocenjuje, da bo območje evra letošnje leto končalo z 0,3-odstotnim krčenjem BDP (prejšnja napoved je predvidevala 0,2-odstotni padec), medtem ko naj bi se prihodnje leto gospodarstvo okrepilo le za 0,6 odstotka namesto za en odstotek.

Povezava do Slovenije in verjetnega prenosa poslabšanja gospodarskih kazalcev iz Evrope v domače loge se ponuja kar sama. "Za Slovenijo kot zelo odprto gospodarstvo - izvoz je primerljiv z okoli 70 odstotki BDP - ima gibanje gospodarskih aktivnosti v evrskem območju in še posebej v naših največjih gospodarskih partnericah pomemben vpliv na dinamiko rasti v Sloveniji," opozarjajo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Istočasno priznavajo, da se bodo poslabšane napovedi glede rasti v območju evra za letošnje in prihodnje leto relativno hitro odrazile tudi v napovedih oziroma na rasti slovenskega gospodarstva. Že jesenska napoved bi tako utegnili potrditi dognanja Dnevnika izpred nekaj mesecev, da je pomladanska gospodarska napoved 0,9-odstotnega krčenja gospodarstva v letošnjem letu preoptimistična. Na Umarju namreč zagotavljajo, da bodo pri pripravi jesenske napovedi gospodarskih gibanj upoštevali poslabšane napovedi glede mednarodnega okolja. Ključno vlogo pa bodo odigrali tudi podatki državnega statističnega urada (Surs), ki naj bi bili pripravljeni do konca avgusta.

Ob vseh težavah bančnega sektorja in skromnem napredku na področju javnofinančne konsolidacije, ki sodita med poglavitne razloge za nedavno trikratno znižanje bonitetne ocene Slovenije, spodbudnih polletnih gospodarskih podatkov od Sursa verjetno ne gre pričakovati. Njihova ostrina pa bo, kot že rečeno, močno odvisna od gibanj v območju evra, kjer se z največjimi težavami ukvarja pet držav prejemnic mednarodne pomoči.

Čeprav so tako Grčija, Portugalska, Irska, Španija kot tudi Ciper že stopili na pot urejanja svojega gospodarstva, pa ECB od njih, tako kot tudi od vseh preostalih članic območja evra, zahteva nove reforme in več truda pri njihovi implementaciji. Omenjena elementa sta namreč ključna v smislu doseganja ciljev povečanja konkurenčnost, znižanja brezposelnosti in uravnoteženja javnih financ. "Evropa potrebuje pogumne ukrepe in neustrašnost v spopadanju z osebnimi interesi in z lobiranjem privilegiranih skupin znotraj držav," so v ECB opozorili na pasti na poti do okrevanja. Opozorila, ki bi bila lahko kaj kmalu namenjena tudi Sloveniji in bi si jih morala naša politika vzeti k srcu.