Nekdanji direktor predhodnika SFC, Filmskega sklada, Igor Kadunc ocenjuje, da je tako počasno potrjevanje tega dokumenta v razmerah, ki so bile za filmarje zadnjega pol leta urgentne, posledica dejstva, da kulturno področje nima lastnega ministra. "Tako se je pokazalo, kako usodna je bila za kulturo odločitev, da se samostojno ministrstvo za kulturo ukine. Minister za kulturo ne bi nikoli dopustil, da mu ključne ustanove ostanejo brez sicer oskubljenega denarja, ki jim je odobren v proračunu."
Filme snemali na zaupanje
Velika zamuda pri potrjevanju letnega načrta je med producenti povzročila nemalo težav. Film Gremo mi po svoje 2 režiserja Mihe Hočevarja bi moral prvo tranšo po pogodbi prejeti marca, drugo sredi junija, tretjo (vse v višini 25 odstotkov od zneska, ki ga sofinancira SFC) pa 10. avgusta, ob zaključku snemanja. "Mislim, da smo s tem pojasnili vse glede finančnih odnosov, saj je naša produkcijska hiša na robu preživetja zaradi takega dolga," pravi Danijel Hočevar, direktor produkcijske hiše Vertigo/Emotionfilm, pod okriljem katere nastaja nadaljevanje mladinske uspešnice izpred dveh let.
Podobno je v producentski hiši Arsmedia, ki ji SFC šest mesecev dolguje denar za realizacijo filma Čefurji raus! Kako je torej mogoče, da je včeraj kljub temu pod vodstvom režiserja in avtorja istoimenske knjižne uspešnice Gorana Vojnovića potekal že 27. snemalni dan? S pomočjo poslovnih partnerjev, ki so sredstva in usluge zagotavljali na upanje, kot pravi producent Franci Zajc. "Da smo brez pogodbenih finančnih sredstev pripeljali film do zadnjih snemalnih dni, je bilo treba unovčiti v desetletjih pridobljeno dobro ime in zaupanje avtorjev, delavcev, izvajalcev ter dobaviteljev v našo producentsko hišo."
Banke odrekle zaupanje SFC
Arsmedii je nespoštovanje pogodbenih obveznosti SFC povzročilo veliko dodatnih stroškov in dela ter zamajalo dolgoletne dobre odnose s poslovnimi partnerji ter odnose v filmski branži nasploh, poroča Zajc. Škoda je v njihovi hiši še toliko večja, ker je SFC dolžnik tudi do filma Šanghaj Marka Naberšnika. Poleg poslovne škode Zajc govori tudi o obupu zaradi nezmožnosti plačila osnovnih življenjskih stroškov, ki se je razširil med člani filmske ekipe, ki za zdaj ostaja brez plačila za delo. V danih razmerah so se producenti najbolj bali blokade računa podjetja in s tem stečaja. "Če bo denar prišel na obljubljeni dan, torej danes, potem se bomo najhujšemu še lahko izognili," pravi producent.
Producenti so se med čakanjem na denar znašli v vlogi prosilcev za kredit in dočakali nov hladen tuš. Vertigo/Emotionfilm ni uspel od NLB pridobiti niti najmanjšega posojila, četudi bi bilo tako posojilo zavarovano s pravno veljavno pogodbo z javno agencijo, ki zagotavlja iztožljivost dolga, kot razlaga Danijel Hočevar. "To so iste banke, ki so v minulih letih izbranim tajkunom posojale desetine in stotine milijonov na lepe oči." Tudi Arsmedia je bila s prošnjo za 10.000 evrov posojila zavrnjena, saj so potencialni kreditorji ocenili, da je pogodba producenta z javno agencijo premalo trdna garancija.
Pol lažja filmska vreča
Potrjen program dela in finančni načrt pomeni tudi, da je izpolnjen pogoj za objavo razpisov v letu 2012. Pregled številk, ki jih dokument vsebuje, kaže, da SFC letos razpolaga s skoraj prepolovljenim proračunom glede na začetek leta 2011. Programski stroški znašajo 4,302.783 evrov, iz česar se bosta financirali tudi dve novi vsebini, avdiovizualni projekti v višini 700.000 evrov in digitalizacija kinematografov v višini 52.700 evrov. Za realizacijo in promocijo filmskega programa ostanejo torej dobri trije milijoni in pol, kar pomeni, da bosta letos v sofinanciranje sprejeta vsaj dva filma manj glede na lansko leto, če upoštevamo podatek, da SFC vsakemu celovečercu v povprečju nameni pol milijona. Entuziazma med producenti nismo zaznali. Danijel Hočevar ocenjuje, da tako radikalen poseg v proračun SFC niti približno ne rešuje državnih financ, istočasno pa skoraj uniči filmsko dejavnost.
Usoda tarife in zaposlenih
Eno od odprtih vprašanj SFC ostaja sprejetje tarife. Kot smo že poročali, so filmarji predlog tarife, kakršnega je SFC objavil na svoji spletni strani, enotno zavrnili, saj bi se ta še dodatno zajedala v filmske proračune. SFC je tarifo predlagal, da bi premostil izpad financiranja delovanja agencije, ki ga je prinesel ZUJF, po katerem bodo iz proračuna kriti stroški dela treh zaposlenih od skupno sedmih. Podobno pot ubira Javna agencija za knjigo, ki jo je zakon prizadel na identičen način in kjer so se poleg načrtovane uvedbe tarife odločili, da število zaposlenih znižajo s sedmih na štiri.
Filmski center trenutno poleg direktorja zaposluje še vodjo trženja, pravnika in štiri strokovne sodelavke, kot navaja na svoji spletni strani. Se bodo tudi na SFC odločili za zmanjšanje števila zaposlenih, potem ko bi morali denar za plače štirih zaposlenih pridobivati iz izvenproračunskih virov - s predlogom tarife konkretno od producentov? Kot je sporočila Nerina T. Kocjančič iz centra, naj bi bili do konca leta zmožni pokriti vse plače, zaradi česar za zdaj o manjšem številu zaposlenih ne razmišljajo.
