Marjana Vončina

"Čedalje več je mogoče slišati o poškodbah, ki jih povzročajo cepiva, zato vse več posameznikov začenja gledati na cepljenje kot na nujno zlo, ki naj bi sprva sicer pomagalo premagati divjanje epidemij, dandanes pa našim otrokom povzroča več škode kot koristi. Kar pridobimo s cepljenjem, ni imunost, pač pa njen slabotni nadomestek. Cepljenje v svojem bistvu zato ni niti varen niti učinkovit način preprečevanja bolezni."

Če teh besed ne bi napisala dr. Tetyana Obukhanych, bi se zgodilo tako, kot se je že velikokrat doslej: nekateri bi jih pripisali novemu izbruhu zagrizenih nasprotnikov cepljenja, drugi kratko in malo zavrnili kot izmišljotino, blodnjo in ničvredno zavajanje brez vsake strokovne osnove. Očitkov bi bili deležni tudi mediji in celo čas, v katerem zorijo kisle kumarice.

V tem primeru je drugače. Dr. Tetyani Obukhanych, avtorici knjige Iluzija o cepivih, ki je izšla sredi pomladi, dvignila vihar po vsem svetu in v kratkem času postala ena od uspešnic letošnjega poletja, ni mogoče očitati ne neznanja ne slabotnega poznavanja področja, na katerega se je spustila. Ukrajinka, ki je odšla v ZDA študirat biokemijo in ji pripisujejo veliko mero bistrosti, je pridobila doktorat iz imunologije na ugledni Rockefellerjevi univerzi v New Yorku, raziskave potem nadaljevala na sloviti Medicinski fakulteti Univerze Harvard v Bostonu, po nekajletni prekinitvi zaradi rojstva otroka pa letos junija zaključila še dodatni študij na Medicinski fakulteti Univerze Stanford v Kaliforniji.

Čas za razmislek

Se je dobitnici akademskih naslovov na najbolj prestižnih univerzah zgodilo kaj neprijetnega, da je zavrgla vse, kar so ji kot resnico o cepljenju predavali njeni profesorji? Se je je polastila kakšna verska sekta, ki nasprotuje vsakršnemu poseganju v človeško telo, ali jo je stisnil v obroč kdo, ki je želel spodkopati desetine milijard dolarjev, ki jih farmacevtska industrija služi s cepivi? Je tako prepričana o naravni imunosti, da je zato dala v nič dvestoletno tradicijo cepljenja? Ali je morda v ozadju še kakšen vzrok, za katerega ni nujno, da javnost ve? Seme je v vsakem primeru padlo na rodovitna tla, saj nasprotniki cepljenja z obema rokama čakajo na vsak nov dokaz, da so cepiva slepilo, prevara in zloraba v imenu znanosti, še bolj pa pohlepa tistih, ki obračajo denar. Kakšna je resnica njenega sporočila, zajetega v podnaslovu knjige Kako cepljenje ogroža našo naravno imunost in kaj lahko storimo, da si povrnemo zdravje? Pogumen spopad z zakoreninjeno večno resnico ali ob vsem spoštovanju do svobodomiselnosti le nov zalogaj zmede za množice, ki dvomijo?

Avtorica knjige, ki je v prevodu Cirile Štuber od 23. julija na spletu dostopna tudi slovenskim bralcem, v predgovoru pravi: "Nikdar si nisem mislila, da bom tudi sama kdaj razmišljala kako drugače, še najmanj na začetku svoje doktorske raziskovalne prakse v imunologiji. Pravzaprav sem bila v tistem času navdušena nad konceptom cepljenja kot vsak tipičen imunolog. Kljub temu sem v letih izvajanja imunoloških raziskav, opazovanja znanstvenih aktivnosti svojih nadrejenih in analiziranja dvomov v zvezi s cepivi spoznala, da je cepljenje eden od najbolj zavajajočih izumov, s katerimi je znanosti uspelo prepričati svet."

Iskanje korenin

Najpomembnejši trenutek, ko je sestopila z visokega stolpa znanosti in občutila breme, ki pade na ramena mnogih staršev, ko se morajo prvič odločati o cepljenju svojih otrok, je bil, ko se je tudi sama odločila za materinstvo. "Osupnilo me je, kako izgubljena sem bila glede tega, kaj je res pomembno za zdravje. Za dobrobit svojega otroka sem morala vnovič pretehtati vse, kar sem se naučila o imunologiji. Čedalje globlje sem iskala korenine dandanašnjih težav, povezanih s cepivi, in vse se mi je prikazalo v jasni luči." Starše poziva: "Odločanje o cepljenju je velika odgovornost. Oceniti moramo tveganje za poškodbe, ki jih lahko povzročijo cepiva, v primerjavi s tveganjem, da bomo izpostavljeni mikroorganizmom, na katera ciljajo cepiva." Zapiše pa tudi besede, ki bi morale spraviti na noge vse, ki imajo kaj skupnega s cepljenjem, od pediatrov do farmacevtov, od Inštituta za varovanje zdravja do državne komisije za medicinsko etiko: "Cepljenje je eden od najbolj zavajajočih izumov, s katerimi je znanosti uspelo prepričati svet."

Segla je do samih korenin cepljenja in tistega gnojnega izcedka iz izpuščaja črnih koz obolelega, s katerim se je vse začelo, naredila kritičen sprehod skozi vse pomembne postaje imunologije, vse do sedanjih cepiv, tudi tistih, ki starše šestošolk vsako jesen spravljajo pred težko odločitev, ali naj dajo soglasje za cepljenje proti humanim papiloma virusom in jih s tem obvarujejo pred morebitnim rakom materničnega vratu ali ne. Na začetku in koncu knjige je izziv enak: cepiti ali ne. Slepo verjeti znanstvenim avtoritetam in navodilom otroškega zdravnika ali bolj zaupati tistim, ki svarijo pred posledicami iluzije o cepivih?

Komu verjeti

Dr. Tetyana Obukhanych je vrgla rokavico znanosti in podala roko vse večjemu številu dvomljivcev v vsemogočnost cepiv. Njihovo razpoloženje med drugim dokazuje tudi odprto pismo, ki ga je skupina staršev 19. julija objavila na spletni strani wearechange.si. Poziva sicer k razumu glede cepljenja deklet proti humanim papiloma virusom, a med drugim pravi tudi: "Slovenski starši se lahko odgovorno odločamo le, če imamo možnost poučiti se tudi iz nepristranskih virov in ne zgolj iz propagandnih brošur, farmacevtskih sporočil za javnost in mnenj zdravnikov, ki starše vedno ‚pozabijo‘ seznaniti s tveganji." Tudi avtorica knjige poziva starše: "Odločanje o cepljenju je velika odgovornost, ki ne bi smela biti prepuščena medicinski ali znanstveni avtoriteti. Starši se morajo o cepivih in boleznih tako dobro poučiti, da bodo popolnoma prepričani in pripravljeni prevzeti polno odgovornost za posledice svojih odločitev. Oceniti moramo tveganje za poškodbe, ki jih lahko povzročijo cepiva, v primerjavi s tveganjem, da bomo izpostavljeni mikroorganizmom, na katera ciljajo cepiva."

Je to nova teorija zarote, ki se širi po svetu kot virus, ali resen pretres dosedanjih znanj, s katerimi se mora soočiti tudi znanost? Kakšne so lahko posledice in kdo bo nosil odgovornost? Odmevi na knjigo dr. Tetyane Obukhanych kažejo, da jo ljudje preberejo na dušek. Za lažje odločitve v trenutkih odločanja zato dodajamo mnenje dveh uglednih slovenskih strokovnjakov, akademika prof. dr. Jožeta Trontlja, "vrhovnega poveljnika" najvišje ustanove znanosti in umetnosti v naši državi, in predsednika komisije RS za medicinsko etiko, prof. dr. Alojza Ihana, enega vodilnih imunologov. Vsak se odloča po vesti in razumu, vendar mora imeti za to tudi dovolj znanja.